metuLJchy
|
punce hvala, vas je krasno prebrat po tem dnevu...skratka, mene so bile danes same neumnosti, višek teh neumnosti je bila, da sem fantu rekla, da imam kar vsega poln kufer, da bom šla...tega mu do sedaj nisem še nikoli, saj nisem mislila...le vsega pride včasih preveč...delo, za katerega si sam, dom za katerega si sam, kuža, ki mi lula, kaka vsepovsod, ...in se želim zvečer k dragemu stisnit, čutit da me ima rad, pa zasmrči in se obrne stran....saj bo minilo, upam, da bo on pozabil te moje besede, opravičila sem se mu, in nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha, res pa je, da so se mi kljub (včasih morda tudi zato, ker sem enostavno pohodila probleme) temu da po naravi nisem tečka in črnogleda, pregoreli živčki...lahko si močen, lahko si priden, lahko si sonček...a pride dan, ko si le človek s srčkom, ki tega srčka ne more preslišat, včassih si želiš le slišat en droben rad te imam....in za tisti rad te imam delaš celo neumnosti, ki postavljajo vse kar drugače si na kocko...jaz sem impulzivna priznam...kolikor lahko srčno verjamem v kaj, oz. kolikor se lahko borim za kaj, ravno tako včasih pogrnem na celi črti...a ne, nima smisla, da govorim danes sem cool, če vem da nisem, imam za sabo neko zgodovino, delčki kateri niso bili vedno srečni, kakšna senca včasih še vedno leže nadme, upam da jih bo vedno manj....in saj nobeno nebo ni cel čas obsijano, nad mojih se danes razbesnela nevihta, in HVALA VAM punce, da ste eden izmed tistih žarkov sonca, ki me spet vrača k "dobri stari meni"
|