skuštrana
|
Viv, mi smo tudi veliko hodili okoli, v planine, na morju smo bili vsako poletje...Samo, ko danes gledam nazaj, bi imela raši malo več ljubezni in pogovorov, pa magari doma, kot pa vse to. Sicer se je moj stik s starši najbolj izgubil v puberteti, ko sem odšla v srednjo šolo v drug kraj. Takrat sem definitivno izgubila tisto nit pripadnosti, nit starši-otroci. Se je kar prerezala.. Že res, da sem bila kar problematičen najstnik - kar je čisto normalno, glede na to, da se ni nikoli nihče pogovarjal z mano, da če sem kdaj želela izraziti svoje mnenje sem bila že v poskusu zatrena - v smislu, kaj pa ti veš, saj si otrok , glede na to, da sem full iskala pozonos, ki je nikoli nisem imela.Še danes staršem full zamerim, da so kar obupali nad mano, da si mama to mojo upornost še dandanes razlaga tako, da jaz pač moram vedno z glavo skozi zid . Če v tem času ne bi spoznala res super ljudi, prijatelje, današnjega moža, vzgojiteljica v internatu kdo ve kako bi se vse skupaj končalo..Verjetno nekje z iglo v roki (čeprav se nisem nikoli drogirala, niti trave nisem kadila, še cigaret ne - se je pa zato pol moje družbe). Mah, sploh nima smisla večkrat razmišljam nazaj, glede na vse imam s svojo mamo še kar odnos, no..Malo se je vse skupaj poboljšalo, ko se je rodila vnukinja, vendar..Pravijo, da čas zaceli vse rane, jaz osebno pa mislim, da ran, ki ti jih pusti napačna vzgoja čas ne more zaceliti..Vsaj pri meni jih ni in jih verjetno ne bo nikoli..Pač, nekako greš preko tega, pozabiš pač nikoli. Vem, da z mamo ne bova nikoli prijateljici - ona bi to full želela, ampak jaz ne morem..Kadar kaj potrebujem v materialnem smislu, sploh ni problema, po čustveno oporo pa k njej ne morem nikoli, kar je tako zelo žalostno, saj mam je samo ena in družina je tista celica, ki bi morala dat otroku vedeti, da je ljubljen in edinstvan pa kakršenkoli že je.. Da o očetu sploh ne govorim, njega tako ali tako nikoli ni bilo..Če ni bil v službi je pa zidal hišo Hišo, ki je ogromna, danes pa nihče noče živeti v njej (niti jaz, niti brat)...
_____________________________
Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum) "A clean house is a clear sign of a wasted life"
|