Solero
|
Pozdravček, pupe!
Moje nagravžne slabosti jenjajo in spet se na trenutke počutim živa. Okus imam še vedno po trohnenju, ampak ga občasno prikrivam s čokolado. (Ne morem se ji upret.)
Hlače me vse tiščijo, tako da pogosto nosim kar odprt gumb pod majicami. Bom morala kmalu kupiti kako pregrešno drago nosečniško coto. (Joj, kako me jezi, da so tako drage. A res morajo najboolj služiti na mamicah in dojenčkih???)
V službi sem seznanila nadrejeno s svojim stanjem, ona pa mene z ukinitvijo mojega delovnega mesta (kar sem tako pričakovala), tako da bom ob začetku porodniške ostala brez službe. Kaj točno to pomeni za prihodke v času porodniške, še ne vem, če pa je katera o tem poučena, bom pa vesela vsake informacije.
Zdaj moram pa povedat še doma. In se sploh ne veselim, pravzaprav najraje ne bi... Imam tak čuden občutek, da se sploh ne veselijo vnukov. Nikoli ni bilo govora o tem, nikoli nihče ni nič namigoval, ali se sploh o tem pogovarjal, kot da se ne bo zgodilo... Kar zona me obliva, ko pomislim, da moram povedat. Kako naj povem, da bo najmanj "bolelo"? Po telefonu se mi zdi neprimerno, po mailu bi še šlo, ali pa morda v pismu, kar je bolj intimno? Osebno bo bolj težko, ker živimo kar daleč, obiščejo me nikoli, jaz pa trenutno ne prenašam vožnje. S trebuhom mi je pa nerodno priti domov.
Šele zdaj ugotavljam, kako sem popolnoma nepripravljena na to novico. Nikoli v življenju si nisem predstavljala, kljub bujni domišljiji, da bom morala kdaj to povedat doma. Zdaj pa ne vem niti kako, niti kaj pričakovat.
Že za poroko sem imela s tem ful težave in tudi reakcija je bila (kljub kasnejši toplini) hladna kot temperature novembra.
Še to: tiste, ki ste že bile na nuhalni, kako to gre? Je bilo vse ok? Jaz se še kar ne morem odločiti, če bi šla.
Lepo bodite!!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Le kako naj potem diplomo pišem
in slabostmi in bruhanjem in utrujenostjo..... Moram rečt, da se počasi umirja, a še vedno ni čisto brez težav. Upam samo, da bo sredinski del bolj naklonjen pisanju diplome, sicer bo res KRIZA.
. 
. In grem na kongres v enih samih nosečniških hlačah. Za zjokat. No vsaj prtljage ne bom veliko vlačila
.
Zdaj pa res ne vem, mogoče pa sem imela cel dan nabit adrenalin in nisem čutila. 
- in sicer komplet treh bodyev. 
Če ima kdo v bližnji prihodnosti RD, pošlji čestitko in naj še bodoči vnukec čestita. Ali pa zdaj za materinski dan pošlji čestitko mami in babici. Eh, ne vem, težko kaj svetujem. Držim pesti, da se vse pošlihta. 
pol poštimala? Sori, morda sem si napačno zapomnila, samo zdi se mi, da si nekaj govorila o tem, da se je prestrašil otroka in da ni siguren, če si ga želi ... upam, da je zdaj vse ok 
Zdajle pozno popoldan bi šla pa kar vodoravno, ampak me bo moj spet postrani gledal... Ve, da sem že tko komot v lajfu, pa misli, da sem zdaj samo lena spet... pač malo bolj kot ponavadi 
. 
.
