mehurčica -> RE: Koliko se dotikate? (2.2.2007 10:49:10)
|
Tudi jaz tako, kot Splišni. Prav napor mi je, če me nekdo objame v pozdrav. Res je, da eno boljšo prijateljico, ki se vidiva enkrat na leto objamem, ampak pri tem ne občutim ničesar. Mi več pomeni, če bi si enostavno rekle zdravo in iskreno povedali, da sva se pogrešali. Dvakrat se mi je zgodilo, da sta osebi, ki jima objem pomeni vse, želeli to od mene(nismo bili neki najboljši prijatelji, ampak onadva sta si to pač želela in na drugačen način sprejemala, kot jaz...onadva se med sabo ne poznata...). Objela sem ju, vendar sem se ob tem počutila krivo. Enostavno zato, ker mi objem prijateljev/znancev/kolegov... res nič ne pomeni. V našem domeku pa je drugače. Jaz se dragega NONSTOP dotikam, ga božam, ga objemam in enako z Davidom. Mogoče mi je tega primanjkovalo v mojem otroštvu. Z mamo nisva nikoli bili močno povezani. Rada jo imam, seveda, ampak so nekatere stvari, ki jih ne morem pozabiti in so me zelo prizadele, ko sem bila še mala-v bistvu zaradi pijančevanja. To pa tako veste, kaj lahko s sabo potegne... No, z atijem pa je druga zgodba. Najboljši atek na svetu.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]
|
|
|
|