|
Anonimen -> RE: Hudo mi je (25.1.2007 21:57:31)
|
In ker vem, da na RR teče hud boj (ne boj, mesarsko klanje) med mamami, ki niso mogle dojiti in hardcore dojiljami, sem res vrgla bombo (kost za glodanje), da vidim, katere so bolj nestrpne - tiste, ki ne dojijo ali tiste, ki dojijo.
Za spočetjem, nosečnostjo in rojstvom otroka je dojenje in prehranjevanje tisto dejanj, ki je pomembno za nadaljnje življenje otroka.
Skozi stoletja je bila to ena pomembnejših nalog mlade mamice. Nahraniti svojega otroka, da bo preživel. To je bila bistvena skrb nje in verjetno tudi širše družine. Od količine njenega mleka je bilo v prvih mesecih odvisno, ali bo dojenček preživel ali ne.
Mlečne formule se v trgovini ni dalo kupiti, tudi alpsko, pa čeprav češko mleko, tudi težko. In živali, ki bi dajalo mleko, ni bilo pri vsaki "hiši" oz. baraki. Temeljna skrb po preživetju in zadostni hrani se je skozi stoletja zapisovala v naše gene. In naša občutljiovst za to tematiko.
Ne zanikajmo je. Prisotna je v nas in prisluhnimo ji. Ni potrebno brati knjig, da bi znali nahraniti svojega dojenčka. In bodimo veseli, da imamo možnost izbire. Če ne gre, imamo v letu 2007 na voljo kup mlečnih formul, ki nam omogočajo, da preživimo in da smo zdravi.
Ne kregajte se, ker ni vredno.
Bodite veseli, da imate možnost izbire. V življenju bo potrebno narediti še mnogo izbir, včasih bo treba izbrati med dvema slabima.
Dojiti ali ne, dojiti dolgo ali kratko, dojiti doma ali v javnosti,...to so dobre izbire.
In preden sploh pomislite na kreg, bodite vesele da jo imate, in da vam ta izbira omogoča, da raste vaš zdrav otrok. In ko boste naslednjič pomislile, da bi kogarkoli kritizirale, poglejte svojega otroka in se veselite z njim.
|
|
|
|