Anonimen
|
Žio punce!
Hvala lepa za vse odgovore  .
Glede na to, da še vedno odgovarjate, vam bom povedala malo več...
Zakaj brat ne hodi v šolo? Ker je totalno zabluzil. Sej veš, da si, ne brodi? Jaz krivim za to starše, ker če bi bilo doma kot je teba, bi on zdele sedel v šoli, tko se je pa na svoj način uprl...Žal nepravilno, saj je s tem naredil največ škode sebi. Kje dela? Pri mojemu možu. Nisem zadovoljna, da je pustil šolo, se je pa zdaj vsaj naučil odgovornosti in drugačnih pogledov na svet. Če bi ga pustili, da zaluta po svoje, ne vem kako bi se končalo. Moj mož je zelo strog človek, ki zahteva red in disciplino in čeprav sta imela na začetku veliko nesoglasij, vidim, da je brata izoblikoval v čudovito osebo. No, saj kot oseba je bil čudovit že prej, vendar se tega skozi mrežo uporov ni videlo. Ravno v soboto sva čvekala po msn-ju in ko sem mu rekla, da če bi ga jaz imela, bi on 100% zdele sedel v šoli, pa je rekel, da ve, ker bi imel doma pošlihtano. Imel bi stvari, ki bi si jih želel, v zameno, pa bi moral tudi on neki prispevat. Ne finančno, pač pa z trudom v šoli in delom doma (pospravljanje itd). Na koncu je rekel: to bi bil luksus!
Se mi je tok zasmilil! Nekaj kar je za druge normalno, je zanj luksus!
Sam je pa nekaj, če bi mu bilo z rozcami postlano, ne bi znal ceniti tega, kar si zdaj naredi z svojimi rokami. Tko kt je kerensa zaradi svoje izušnje boljši človek, tako smo tudi vsi ostali, ki nam v življenju ni bilo prizanešeno. In tega tudi jaz ne zamenjam za nič na svetu. Sama nisem imela nikoli nič, ker doma finančno niso zmogli (kot sem že omenila, najina starša sta ločena, brat je iz očetovega drugega zakona). S sestro je bilo drugače, ona ni nikoli upoštevala stanja doma, ona je samo zahtevala in jemala. Hočem...in je dobila. Tako ali drugače. Jaz sem bila vedno tiho..pač vedela sem da ni. Tako nisem povedala, da rabim za šolske knjige, ne za izlete, ne za malico, ne za obleko...Tisto najnujneše sem imela, zakaj več, pa niti nisem prosila. Pri 17 tih sem spoznala sedanjega moža in od takrat sva delala in varčevala za skupno življenje. Pri 18 tih sva kupila stanovanje, kjer se je totalno zalomilo, saj prodajalec stanovanja ni bil lastnik...šlo je za goljufijo stoletja, kjer sva vrgla v zrak nekja miljonov  . Pa naju to ni ustavilo. Začela sva si urejai stanovanje v hiši moje babice. Med tem časom sem redno doštudirala, diplomoirala, vmes ves čas delala, adaptirala sva hišo, uredila okolico, opremila stanovanje, v Lj imava firmo, sva poročena in imava krasnega  . Stara pa sem 24 let. Vse to zato, ker mi doma ni bilo postlano z rožicami. Pa ne govorim o materialnih stvareh, temveč o veliko hujših... Prepričana sem, da če bi bilo doma vse krasno, ne bi odšla od doma in še danes bi se, kot toliko drugih mojih vrstnikov, flosala po faksu, diskotekah in zapravljala denar za obleke, za bencin bi mi pa dajala starša. Grde izkušnje so dragocene, zlata so vredne in jaz sem hvaležna staršm, za vse tisto, kar nikoli nisem imela. Imam danes, veliko veliko več!
Tudi pri bratu bo tako. Prepričana sem! Le tale šola me skrbi. Moral bi v šolo.
|
Natisni
.
Tole s šolo se pa popolnoma strinjam. 
