renan
|
tam nekje pred 7 leti sem bila na istem, kakor ti. sicer nisem imela avta in stanovanja, sem pa vedno razmisljala s svojo glavo in delovala bolj samozavestno, kakor sem v resnici bila. z obupa nad mosko raso sem se sprijaznila s tem, da so moski le za hormonsko ravnovesje, se pravi za ponucat. potem sem pa naletela na enega nerodnega, visokega, prijaznega tipa, ki se me ni ustrasil, ki me je spet poklical. zaradi tega sem ga na zacetku podcenjevala, ces kaksen, pa je, da se ne umakne. ko sem ga bolje spoznala, sem odkrila, da je to moski mojega zivljenja. zgodba se ni koncana...
starejsa, ko je zenska, vecja merila postavlja. ima ze izoblikovano osebnost in ne more igrati nebogljene ovcice...tudi mest, kjer bi se dalo spoznati zanimive samske moske, je vedno manj...kakor vidis iz mojega primera, pa vedno obstaja upanje, da bos na nekoga naletela. samo na silo nic ne gre. bos videla, ko bos ze cisto obupala nad moskimi, se bo pojavil nekdo..takrat odpri oci!
o porocenih dvolicnezih pa nebi zgubljala besed. vidis, da je vseeno bolje biti nekaj casa dlje sama, kakor pa biti zena taksnih tipov.
lp, renan
|
Natisni
Kaj
, ker pri nas ni bilo nobenega primernega na vidiku.
