Anonimen
|
anonimna, nimam otrok..jaz bi jih že imela,pa je Prvemu še prekmalu. Prvi še ni izživel svojih sanj..Drugi si jih želi..Tako je lažje,kajne? Odditi, če nikogar drugega ne raniš,razen njega,ko odhajaš? In starše,ki te ne bojo podprli? Tjazy,tebi se lahko zahvalim jaz, ne ti meni..Jaz sem tista,ki črpa od vas mnenja,ker sama ne zna naprej..ampak hvala,vseeno. dobro dene,ko je nekomu mar..in se ti zahvali. za karkoli pač naslednji teden me ne bo več tu. selim se. kar bo,pač bo, sem rekla. Vem,da ga bo bolelo in da bom jaz jokala,ampak ne morem več..sedeti tako razkamoteno na dveh stolih. je pač že tako v življenju,da je treba iti dalje,ne glede na to,kako težka se zdijo vrata,ki so pred tabo zaprta. Ko spremljam tale pisanja..od vsega začetka naprej..morda pa sem le storila korak naprej..kdo ve. Prvemu še nisem povedala. Vem,da bi mogla,ampak nekako bom to storila zadnjih hip. Preprosto šla bom. Pa je že toliko moči v meni,da to storim..Kljub temu,da v mislih še vedno odlašam. Ne zaradi sebe...jaz sem sebe že davno dala skozi..zaradi Prvega. Ubilo ga bo,jaz pa bom gledala,kako se mu lomi srce ...Ice queen,ha?patetično...In s tem,ko bo njegovo zlomljeno, bom jaz kričala v sebi..sovražim raniti ljudi..sploh nekoga,ki je bil dober s tabo. vendar je čas,da pridem jaz na vrsto..najbrž..jaz sem tista,ki se bo mogla z zlato kletko boriti do konca življenja,če ostanem. kdo ve,s kakšno se bom,sedaj,ko grem...morda pa me le čaka železna svoboda...čas je že.. topel pozdravček
|