|
Gina -> RE: Kaj naj storim.... (10.11.2006 21:08:40)
|
Jaz se pa komot vživim vate. Imam dva večja otroka in enega dveletnika. In če bi zdajle zanosila, bi šla 100000% delat splav. In mislim, da me ne bi vest pekla. Zakaj le? Ker sem končno enkrat mislila nase? Ker si bi privoščila malce manj dela? Ma dajte no, ženske! Pojma nimate, koliko dela je s tremi otroki. Pa če si še tako poln ljubezni, res ne vem, zakaj te ljubezni ne bi dajal obstoječim trem, raje kot da bi se energetsko izčrpaval še dodatno, ko si itak že na podnu s svojo energijo, ko imaš tretjega otroka čisto majhnega. A si obstoječa familija ne zasluži malo več tvojega časa končno, ko tretji otrok odraste, saj te je eno leto več ali manj imel samo on? A si ne zaslužiš kot mama, da greš v miru, po ne vem koliko letih v trgovino, ne da bi te priganjal čas? A si ne zaslužiš po ne vem koliko letih, da se končno spet enkrat uležeš na plaži poleti ob morju, česar se niti ne spomniš več, kdaj je nazadnje to bilo? A si ne zaslužiš iti enkrat v miru v restavracijo, ne da bi te skrbelo, kateri od vaju bo za otrokom letal? A si ne zaslužiš končno po dooolgem času, da vzameš v roke knjigo in jo brez vstajanja na 3 minute prebereš? A si ne zaslužiš, da greš brez skrbi na daljše potovanje, mogoče celo za kak teden brez otrok? A si ne zaslužiš teh 80.000.- do 100.000.- na mesec, kolikor četrti otrok stane, vtaknit v svoje stanovanje ali obleke ali k obstoječim otrokom, ali je bolje, da škrtarite, ker boste zdaj pač spet težko finančno skozi prišli? Ali boš kupovala nov avto, ali boš vedno samo s tremi otroki okrog hodila, četrti bo pa počakal doma? Kako boš hodila na sprehode z dvema tako majhnima? Kaj če se ta velik spomni, da se ne bo držal vozička, ampak da bo malo pšo cesti skakal? Ali boš zdržala, ko bo otrok mogoče 10x na leto bolan, te ne bodo živci preveč koštali? Ali boš zdržala, če mogoče otrok ne bo mesece in celo mogoče leta ponoči spal? Ali boš fizično zdržala vso skrb za otroka, mislim fizično streženje, pedenanje, previjanje, to, da se niti za 5minut skupaj ne moreš usesti, kakor tudi prenašanje joka, boš dovolj potrpežljiva (še lahko?)
Vse to ti ne piše nekdo, ki nima rad otrok, ki mu je težko vse to, sploh ne. Ljubim svoje otroke, vendar se resno in v popolnosti zavedam, kaj vsak naslednji otrok s seboj prinese, kar se prenekateri starši, ki so mladi, polni energije, ki imajo samo enega ali mogoče dva otroka, ne zavedajo v popolnosti, mogoče so tudi še po letih zelo mladi, pa živijo v nekem pričakovanju še kakega otroka, v veselju do tega - jih pa čisto razumem, ker če bi ti jaz odgovarjala, ko sem imela dva otroka, bi ti rekla, da kjer je ljubezni za tri, bo tudi za štiri - nisem tedaj v polnosti čutila resnosti situacije, ko imaš toliko otrok. Otrok ne prinese malo več dela, ampak vsak prinese več kot še enkrat toliko dela, kot si ga imela z enim samim otrokom. Več kot še enkrat toliko manj prostega časa. Še enkrat toliko stroškov, kot že itak z vsakim otrokom, pa še enkrat toliko živcev. Da sploh ne govorim, kaj te čaka, ko gre otrok v šolo. Mogoče bi me kdo še celo prepričal, da bi imela še enega, ko pa mi omeniš šolo, pa se zanesljivo neha. Da bi še en moj otrok moral čez to reč, ki se ji šola pravi! To je pa tak drek, pardon izrazu, ne najdem žal drugega (in to še zame, ko se otroci zelo dobro učijo, pa me znervirajo vsakodnevne bedarije sodobne šole in šolnikov, da mi ful energije pobere, kaj šele za nekega starša, čigar otroci imajo res težave - jih gledam in se čudim, kako zmorejo vse skupaj). Potem moraš toliko pubertet skozi dat. Ne, ne, niti slučajno me ne bi zdaj nihče prepričal, da v tvojem primeru ne bi šla delat splav. Zavedaj se, da si daleč najbolj pomembna ti. Pa vprašaj se, ali gre za občutke krivde, ki ti jih splav nalaga, ali zaradi tega ne bi šla delat splava? Pa vprašaj se, ali boš srečna, mislim dolgoročno srečna, če boš imela še enega? Predstavljaj si v detajle, v kompletu, kako izgleda s štirimi, pa si razloži - bom srečna, ne bom srečna? Če boš srečna, potem go for it, če ne boš, potem pa brez slabe vesti na splav.
|
|
|
|