babajči
|
Živjo! Tudi jaz sem 3.6. letos rodila s CR v 37.tednu zaradi hellp sindroma. Mene je že en teden prej ful bolelo v žlički in bila sem zelo zatečena...vendar je bolečina v 2 urah izginila in bila sem prepričene, da sem kaj čudnega pojedla. Zatečena sem bila pol nosečnosti in tudi pritisk sem imela precej visok. Tako, da sem si morala merit vsak dan, če bi mi slučajno narasel nad 145 (zgornji), pa mi ni. Potem pa sva šla za vikend na morje uredit kotiček za našega dojenčka in se vrnila v soboto zvečer domov. Nakar me je okoli 22.00 ure začelo fuuuul bolet v žlički in prsnem košu in bolečina ni ponehala. Zatečena sem itak bila, tako da mi to ni bilo nič čudno. Okoli pol ene zjutraj me je moj dragi peljal v porodnišnico, ker je bila bolečina neznosna. Tam me je babica sprejela, kot da grem rodit. Meni ni bilo nič jasno, saj sem bila prepričana, da to ne morejo biti popadki. Pride ginekolog, me malo pretipa, pogleda...vse je bilo zaprto doli. Me vpraša, kaj sem jedla in povem, da hobotnico izpod peke. nakar me nadere, da kaj se grem, da v nosečnosti jem težko hrano in, da sem zgolj napihnjena in kaj sem pa naredila proti napihnjenosti, ali morda nimam kamilic doma??? Skratka počutila sem se kot največji lolek in sem skoraj rekla ne hvala, ko je rekel, da mi očitno zrak v bolnišnici bolj diši, kot domač in me bo zaradi tega čez noč zadržal noter, zjutraj pa bodo (zgolj zaradi panične babe) naredili nekaj testov. Skratka mene je ful bolelo, sestra mi je na oddelku dala nekaj proti bolečinam v rito, kar pa ni pomagalo in celo noč nisem spala. Zjutraj prideta dve ginekologinji na vizito, pogledata rezultate vode, kri smo še čakali. Povem, kaj je rekel dohtar, ena mi še enkrat pretipa predel, kjer naj bibilo črevo in reče, da ni znakov napihnjenosti. Ko so prišli krvni in jetrni testi so zagnali paniko. Najprej so me hoteli poslati iz NM v LJ. Pa so jih očitno pomirili, češ, da je otrok že dovolj razvit in, da lahko opravijo CR brez problemov. Počakali so le še toliko, da je minilo 6 ur od zajtrka, da sem bil uradno tešča. Nalsednji dan je imel vizito ginekolog, ki me je psrejel in ko sem mu rekla, da očitno ni bila hobotnica kriva, mi je odgovoril, da možno da je bila. Toliko o tem, koliko vedo nekateri "super" ginekologi o HELLP sindromu. Zdaj je vse vredu. Srečna sem, da je moja pikica zdrava in, da zaenkrat tudi jaz nimam problemov. Bom pa tudi jaz prosila mojo osebno zdravnico za malo bolj podroben pregled čez kakšen mesec. Za naslednjo nosečnost pa upam, da me na porod ne bo sprejel ta isti ginekolog, če bom še sploh kdaj noseča. Lp
|