|
Anonimen -> RE: "(pod)kupovanje" otrok (12.10.2006 7:44:09)
|
vidim, da sem zanetila "hudo" debato tukaj. Sem se že nekako sprijaznila s tem kaj je kupil ... in vzela to kot - darilo, ki ga je pač namenil svojemu sinu.
Zakaj sem pustila stvari ne bi razlagala. Hiša v kateri sva stanovala je od njegovih staršev. Z njima pa se ne bom tožarila (ker bi se morala). Najin odnos pač ni bil zdrav - ne zame, ne zanj, še najmanj pa za otroke. Ne boste vrjeli ampak otrok sam mi je nekega dne prinesel potovalko in želel da gremo. Pa sem kljub temu še nekaj časa vztrajala.
Za to kar se je zgodilo sva bila potrebna oba. Krivdo delim.
In anonimni - napisal si ravno to kar je pred časom rekel moj bivši. Da ima on tudi stroške z njima ko sta pri njemu. A kaj ko vem, da otroka jesta pri babici ali pa teti (vsi živijo skupaj), otroka se umijeta pri teti in največkrat tudi spita tam. Kar pa je zame zelo žalostno. Imata svojo sobo pri njemu, pa skoraj nikoli ne spita v njej.
In eno stvar mi razloži - zakaj imate vsi moški občutek, da smo ženske s tem ko smo se odločile za ločitev, vzele otroke???!!?? Otroci niso zadeve, ampak so bitja - živa bitja s čustvi in zelo dobro občutijo vse boje med starši, kljub temu da nas večina misli, da ne. Jaz otrok nisem "vzela", sta pa odšla z menoj na drug naslov. Ampak jima nikoli nisem preprečila stikov ne z očetom in ne z preostalimi sorodniki. Celo vprašala sem ju ali želita živeti z njim. Brez kakršnihkoli dodatnih pritiskov. Pri njemu preživita kar nekaj časa. Med počitnicami sta bila zelo veliko časa pri njemu in njegovimi starši (pa čeprav tega ne odobravam najbolj, ampak o razlogih tukaj ne bi - povem samo to da sta me tako tašča kot tast fizično ogrožala in smo v postopku). Jaz mu otrok nisem vzela. Res pa je da jih včasih ne vidi ... ampak ne po moji krivdi. In to se je dogajalo tudi takrat ko smo še živeli skupaj. Velikokrat je hodil ven, ob nedeljah smo ga čakali s kosilom, on pa je popival v bifeju s prijatelji. Še in še bi lahko naštevala. Pa ne bom. Še vedno je njunj oče. In tako bo ostalo.
Zmoti me to, da mi je dva meseca govoril kako nima nič denarja in kako mi lahko nakaže samo polovico preživnine. Imava skupnega odvetnika, da nama je sestavil sporazumno ločitev, pa nima denarja da bi ga plačal. Zato zadeva še ni šla na sodišče - sporazumna ločitev mislim. Pa bo šla sedaj ker sem jaz pokrila še njegov del stroškov.
Torej a se upravičeno jezim? Kaj je kupil ne igra nobene vloge, gre bolj za način. Mislim pa, da otroku več pomeni to da se oče z njim ukvarja, ne pa kaj mu kupi.
|
|
|
|