Maxica
|
Helovči spet. Smo se vsi spokali spat, pa naju je z možem malo zaneslo, khm, khm, , ampak je pasalo, no, zdaj pa ne morem spati. Eh, bom že ponoči, upam. Tako da zdaj pa Maxu snemam Telebajske in Traktor Tom, pol se bodo pa že kmalu zbudili, pa bo.
Pikabu, jaz sem bila sedaj tudi zaprta. No, še na PDP mislim da sem bila čisto zaprta, pol pa na naslednjem pregledu čez tri dni en centimeter odprta, ampak tako je to ostalo vse do zadnjega dne, ko so mi sprožili. Še potem, ko so mi dali svečko, sem bila odprta le dva prsta, potem pa kar naenkrat, v cca.2 urah 4-5 cm. Tako da držim pesti tudi za tvojo prijateljico, da ji bo šlo gladko. Jaz vglavnem upam, če bom še kdaj noseča (čeprav mož pravi, da smo zaključili, ampak jaz si puščam 50:50 možnosti v prihodnjih 5ih letih - kasneje dvomim, po 35. letu starosti se ne bi več s tem hecala), no, vglavnem, da rodim naravno. Čeprav sem bila naveličana vsega skupaj 11 dni po porodu, sedaj ne bi več pristala na to umetno sprožitev. Ker to res nenormalno boli. Sem probala oboje, svoje popadke pri Maxu in umetne popadke pri Lanu in lahko zatrdim, da je to čisto druga stvar. Enostavno ne preneha boleti. Aja, Muki, saj ti si bila na istem. Joj, res se ne smem spomniti.
Muki, če ti ponoči spi, ne vem, zakaj bi jo morala buditi v večernem času. Jaz je ne bi, no. Ti sam uživaj, itak prihajajo meseci, ko bodo vse bolj budni in nas bodo vse bolj potrebovali v budnem času. Sem te že zadnjič spraševala, pa morda nisi videla - a ste že imeli posvetovalnico? Zanimajo me Ivine mere, firbec pač.
Tasha, tudi pri nas je vreme obupno. To se mi pa zdi najslabše, kar je možno. Dež, vlaga, megla, prava depresija. Rajši imam, da zebe sto na uro, pa je vsaj vedro. Tako pa nimaš kaj početi, edino da se prekladaš iz kavča do hladilnika, v posteljo in nazaj. Izgledaš pa prav popedenano na tej fotki, ne vem, kaj se pritožuješ.
Mi pa gremo jutri v Ljubljano malo zapravljat. Z Lanom še nismo bili, ampak mislim, da ne bo panike. Od doma bomo šli, ko se bova fino najedla, pol bomo pa videli, koliko časa bomo v Ljubljani. Max je bil tako potrpežljiv in prilagodljiv otrok (no, saj je še danes ), da niti jesti ni želel oz. hotel, če smo bili od doma. Je vedno lepo potrpežljivo čakal do doma. No, pa saj ni panike, podojim itak lahko kjerkoli, ampak hočem reči, da nikoli ni bilo problemov s tem, mama, jaz bi jedel, jaz bi pil, pa to in ono, ampak je vedno lepo sodeloval z nami, ko smo imeli sto in en opravek. Bomo videli, kako bo z Lanom.
Enga sončka vam pošiljam v tem smotanem vremenu.
_____________________________
Sami sončki okrog mene :)
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, ta se pa res ne heca 
.
. Se ne bom spet jezila, ampak... 
stanje. Namesto, da bi dišalo po cimetu in piškotih, kot se za ta čas spodobi 
