ronja
|
Ojla, punce! N&B, hvala za pojasnilo! Upam, da mi nisi zamerila, res nisem nič slabega mislila, zdaj mi je vse jasno. Držim pesti, da bo tokrat s tabo vse tipitopi! Tisti link mi je tudi sicer malo koristil, ker je mela moja mami preeklampsijo pri vseh treh in če je to otrdevanje trebuha, ko ti naenkrat rata trebušček trd kot kamen, potem jo imam očitno jaz tudi. Ker sicer nimam takega trebuha, mislim, saj ne da je sicer mehek ko žolca, ampak ni pa tak... Sem dala tudi fantu za probat in se strinja, da je fuuuuul velika razlika... Včasih res rata trebuh trd ko kamen...Dogaja se pa to parkrat na dan. Kaj je to res nevarno? Nočem delat panike in definitivno nimam HELLP sindroma, saj so moje ledvice ok in kri je bila za Miklavža še ok, potem mi je niso več gledali... Tak da po moje so ledvice in jetra in vse te zadeve ok, zame me sploh ni strah, amapk nekje sem brala, da to ni dobro za , če trebušček otrdeva. Ampak trebuh pa res otrdi, pa tudi malo boli to, ne sicer tak fejst, da se ne bi dalo zdržat, definitivno je pa neprijetno... Nočem nič zganjat panike, ampak glede na to, da jo navadno premalo zganjam, rajši vprašam, če katera kaj ve, ker imam pregled šele čez 10 dni, vmes grem pa spet v službo in po stopnicah gor in dol z raznimi napravami... Takrat se mi namreč to večkrat zgodi - da trebušček otrdi - sicer se mi tudi kdaj kar tako, doma. Zanimivo, da v bazenu, na plavanju se pa lahko gonim, kolikor se hočem, pa nikoli nič . Ok, če katera kaj ve o tej preeklampsiji in teh zadevah, se priporočam... Sicer še eno vprašanje: ali katera od vas že čuti popadke? ne me trapasto gledat, ampak to, kar se meni dogaja zadnje čase kar pogosto, ne more bit nič drugega... Saj vem, kaj boste rekle, saj nimaš pojma, ko še nisi bila ... Ampak dejstvo je, da sem tudi brcike začutila nenavadno hitro in se je izkazalo, da je bilo to to... Meni se namreč včasih vse skup naredi kot en krč in mišice se zategnejo nekak in boli ko včasih, no, saj ni tak hudo kot če si recimo zlomiš stegnenico ( s tem vem primerjat ), ampak boli pa... pa pomaga če dihaš tako, kot je navadno na porodih, hehe, tako da nekak sumim, da je to to... Ne traja dolgo, pol minute mogoče kdaj več, minuto, dve pa pomoje niti ne, pa tudi ni na prav pogosto, niso en za drugim, tako da se nič ne sekiram, saj je verjetno normalno, da lahko imamo že zdaj popadke. Ampak se pa zgodi kar precejkrat na dan. Vam tudi? Palčica, ja bruham še vedno, nočem, se matram ko , da ne bi, ampak zadnje dni ne bi mogla rečt, da je kakorkoli boljše kot v "najboljših časih"... In edina taktika, da ne bruham, je, da ne jem... Oz. da pojem 2 kosa sadja in en jogurt v enem dnevu... Od tega pa tudi ne morem živet - sploh ker sem zadnje čase LAAAAČNA!!! (fant se mi sam smeje ) In seveda jem - kar se pozna tudi na tehtnici, mam že 57,6 kg! Torej +3 kg do zdaj. Ni še panika, ne? No, tudi vročino imam še vedno nekje 37,4 navadno. Saj ta naj še ne bi škodovala , tak da se ne sekiram, če ne prej, bo konec konec junija ali začetek julija, hehe Pijem ful pridno, tako da zaenkrat še nisem dehidrirala in me zato niso dali v bolnico. Res pa je, da tudi g. nikoli ne jamram, zve bolj, če sama vpraša... Tudi meni je super datum petek, 16.2. ob 18h! To mi ravno najbolj paše! Drnula, sva si kar glih glede cotic, tudi jaz še nisem šla nič kupovat. Zdaj finiširam tisto honorarno delo in trenutno niti pomislit ne upam na kaj drugega, še na plavanje se komaj zmuznem in še to moram kdaj spustit. Bo že še cajt za cotke, če ne bo, jih bom pa med porodniško sešila Vozički tudi pridejo na vrsto, ko stvari v službi (eni in drugi) malo pošlihtam Za nimam še nič - razen enih nogavičk, ki jih je dobil/a za novo leto od tašče Moja mami žal niti ne kvačka, niti ne plete, niti nič, sploh sem glede takih stvari bolj jaz tista oseba v širši družini, tako da moram naredit kaj za fantovega nečaka... Zadnjič sva ga šla pogledat, je bil čist raznežen, kako so ta bitja mičkena in in nebogljena ... Meni na splošno dojenčki niso tako uvau, rajši imam večje otroke, tisti me pa obrnejo, da je joj! Zato me kar malo skrbi, kako bom z dojenčkom, ampak pravijo, da je drugače, ko je tvoj Sicer tisti materinski čut imam od nekdaj zelo močen, da bi skočila pod vlak za kateregakoli otroka, pa da jih je treba zaščitit, pa da nekak podzavestno veš, kako jih je treba prijet, ampak niso mi pa takooooo zelooooo všeč dojenčki, kot sem nora na otroke stare od 3 navzgor... Mene ne stisnejo vozički in lupinice, me pa mali razgrajački... Pa vas? N&B; čestitke, zate in tvoj Hb, očitno ta najina naveza dobro dela, hehe in za tvojega , da je vse ok na morfologiji! Ja, jaz nisem mela še nobene take velike štale kot je HELLP, pa jih po moje ne skrbi toliko, nekatere veliko jamrajo, nekatere malo manj, potem pa zdravnik težko ve, kako resno je s katero... Moja g. mi je rekla, da naj bom doma še do 2.2., kot sem imela dodeljeno bolniško od ZZRS (kar sem potem celo ubogala, malo sicer pod prisilo, ker nisem mogla v službo), potem pa lahko grem dalje v službo, sem seveda šla, prvi dan je bil ubitačen in me je vse začelo bolet, samo se morala ene stvari nosit po stopnicah... Pregled imam šele 19.2., tako da g. za to otrdevanje trebuščka še ne ve, ker se to dogaja zadnji teden, mogoče 10 dni, vsekakor pa pred 1 mesecem se še ni... Meni se ne zdi nič strašno hudega, če me tu pa tam kaj boli, pa če bruham, če bo z vse v redu... Ampak me pa ustraši, če kdo reče, da je nevarno zanj/o... V službi težko pazim, ker enostavno sem rabila si postavit setup, sicer ne morem delat... NO, saj zdaj so ta hude stvari postavljene in ker sem tako grdo gledala sodelavca, mi ne bo treba vsega skup vsak dan nosit 3 štuke gor pa dol... Če ni nevarno za frocka, bi rajši kar delala, ker imam precej še za naredit v službi, pa bo potem z otrokom verjetno težje kot zdaj, ko sem fraj, pa že tako ne bom mela ne vem kako velike porodniške, s pol leta bolniške bi bila pa še manjša, stroškov bo pa več... In vedno sem hotela bit fit , ki bo vse delala do zadnjega dne... potem me je pa že po dveh mesecih zvilo, hehe, ironija... Pa bi rada zdaj nadoknadila - ampak ne pa za ceno tega, da je z otrokom kaj narobe, ker tole otrdevanje je bistvu res sovpadlo s službo, lahko je sicer slučaj... Psihično ni, ker sem si v službo želala it, vsi so me lepo sprejeli nazaj, nekateri so em pogrešali, šef je bil itak v tujini... Tak da ni da bi bilo od kakega psihičnega stresa...
|