|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Zbegana
25.9.2006 12:59:08   
Anonimen




Spodaj je odprta podobna tema, le z to razliko, da jaz sem komaj čakala da bom mami.
 A se je katera srečevala s tem kot se jaz? Ne vem, a je samo poporodna tesnoba, a je depresija? Ne bi rada takoj tekla k zdravniku, pač pa bi rada kakšen pameten nasvet kako se rešiti iz tega. Problem je sledeč: imam 3 mesečno punčko, ki je krasen otrok, vesela in lepo napreduje. Problem pa je v meni, zdi se mi, da tega otroka nimam dovolj rada, včasih se mi zdi tako tuja. Strah me je tega občutka, velikokrat zato tudi jokam. Jezna sem nase, ker sva si tega otroka močno želela, zdaj pa tako. Hudo mi je, ko so mi jo po porodu položili na trebuh in je bila prva misel, pa kdo si sploh ti. Včasih jo gledam in kar ne dojamem, da je to moj otrok.
Ti občutki me begajo in mi grenijo življenje z našo punčko.

To je bila moja druga nosečnost, v prvi sem otroka izgubila in zato sem si celotno drugo nosečnost dopovedovala, da se na otroka ne smem tako navezat, če bi se mi zgodilo enako. zdaj pa imam, namesto da bi bila srečna mamica, me preveva toliko zbeganih misli in občutkov.

Hvala, ker ste prebrali moje zmedeno pisanje.
Lep dan vam želim.




  Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: Zbegana
25.9.2006 13:23:27   
lenika
Jaz pa mislim, da se zaradi izgube prvega otroka v nosečnosti kar nekako ne upaš imeti preveč rada punčke. Sedaj po 3. mesecu bo postalo vse lepše, vse bolj zanimivo, veliko bo nasmeškov, odziva nazaj,... in iz meseca v mesec boš imela deklico raje in lepše vam bo. Če pa le ne moreš pozabit travme iz prve nosečnosti, pa se oglasi do osebnega zdravnika in te napotil naprej.

Čim več lepih dni vam želim.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: Zbegana
25.9.2006 13:25:00   
Anonimen
Ne sekeri se zaradi tega... To odmisli.. in vsak dan bos manj zbegana...

PA sej logicno, da se vprasas, kdo si sploh ti?! Jasno.. saj je komaj prisla.. do zdaj je ni bilo.. vse je ok.. brez panike!

user posted image  za se en life..

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: Zbegana
25.9.2006 13:27:31   
muki1
Hej, ne boj se. Jaz imam svojo hčerko neizmerno rada in bi za njo dala življenje, se tudi večkrat sprašujem, kdo sploh si ti. To zame niso vprašanja, ki bi si jih postavljala v dvomu o svoji materinski ljubezni, ampak so pač vprašanja, ki se porajajo v glavi, ko gledaš eno malo bitje, ki si mu dal življenje, ki ga ljubiš in obožuješ, pa hkrati ne moreš verjeti, da je to plod tebe, del tvojega telesa...

Kar prepusti se toku........

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: Zbegana
25.9.2006 13:28:58   
Jacqueline
Jaz bi ti samo čestitala za prekrasno hčerko. Verjamem, da si dobra mama in da boš to kmalu prebrodila. Kaj bolj konkretnega pa ti naj svetuje nekdo, ki ima izkušnje s tem!!!!

Lp,
Jackie

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   [Brisano sporočilo]
25.9.2006 13:34:23   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: Zbegana
25.9.2006 13:34:24   
Anonimen
Jaz sem imela tudi podobne misli po rojstvu, in po pravici povedano sem si v prvih mesecih kar nekajkrat iskreno zaželela, da tega otroka sploh ne bi bilo. Nobenih silnih materinskih občutkov, vse mi je bilo tako tuje.

Potem sva se počasi navadili druga na drugo, jaz predvsem na novo, drugačno življenje, in danes je vse tako in tam, kjer mora biti. Ne sramuj se svojih občutkov in ne misli, da so vse mame tako zelo popolne, ljubeče in prekipevajoče od same neizmerne materinske ljubezni.

(odgovor članu Jacqueline)
  Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: Zbegana
25.9.2006 14:16:10   
bskrle
Te razumem.
Verjamem,da ti je težko.
Ko sem imela sistematski pri 3 letih za prvo hčerko, se bila tik po drugem porodu ...
tam ima psih. tudi vprašanja za mamico (nosečnost, porod) in iz mene je kar bruhat začelo ...tako  da je poslušala mene. O otroku sva se pogovarjali naslednjič.
Skratka mirne duše to omeni oseb. zdravnici, kak pogovor s psihologinjo, bi ti gotovo pomagal. Pa brez zadržkov.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: Zbegana
25.9.2006 14:29:13   
fricka
Jaz mislim, da ni s tabo nič narobe. Tudi jaz sem debelo pogledala svojo hčerko, ko so mi jo prinesli k postelji- imela sem CR. Pa sestra v porodnišnici je vedno rekla: dajte lupčka svoji punčki predno jo je odvesla. Jaz pa kot kamen. Sama se še spomnila ne bi na kakšnega lupčka. Potem pa se je čedalje bolj odzivala na okolico in name, pri enem letu je bila ljubezen že popolna. Ne skrbi, vsak dan jo boš imela raje, sploh ne boš vedela kdaj jo boš vzljubila. Verjetno boš to spoznala takrat, ko jo boš prvič pustila nekje samo za dlje časa. Pomaga, če se s kom pogovarjaš.

(odgovor članu bskrle)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: Zbegana
25.9.2006 20:57:12   
Marogica
Anonimna, meni se pa zdijo tvoji občutki čisto normalni. Saj se vidve s hčerkico še res ne poznata!!! Zato pa st skupaj, da se spoznavata in to vsak dan. Pa ne misliti, da je nimaš rada, kot sem rekla, sta še v fazi spoznavanja. Čisto normalna reakcija, ki te naj ne skrbi.

Za vse tiste, ki ti tvezijo, kako se o bile povezane z otrokom že v nosečnosti, pa ne maraj, ker je to meni vse skupaj en larifari. Kako povezane, kaj so čutile???? Čutile so(smo), da nosimo otročka, nismo pa vedle, kako izgleda, kako čuti, NIČ. Vse to je plod naše domišljije v pričakovanju. Sem grem stavit, da če bi nam, mamam prinesli ob rojstvu drugega otroka in ne našega, ne bi imele pojma, da ni naš. In to je dejstvo.

Anonimna, ne sekiraj se in uživaj. Če nekaj let se boš tem občutkom smejala in si rekla, da te je najbrž polna luna metala..user posted image  Verjemiuser posted image

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: Zbegana
25.9.2006 21:04:03   
rija
Anonimna, a si se mogoče vprašala, koliko žensk doživlja podobno?

Tudi jaz včasih. In kot praviš, tudi moj otrok je neskončno zaželen.

Ko sem bila noseča, sem si zmeraj mislila, da bom jokala ko dež, ko mi ga bodo dali na prsa....pa nisem.....sem ga samo gledala, gledala to majceno vreščeče bitje in nisem vedela kaj drugega, kot ga božati, objemati.....počutila sem se nekam izgubljeno.....bom zmogla?

Tudi zdaj imam včasih občutek, da ga nimam dovolj rada.
Pa v bistvu: kako sploh "zmeriš" da ga imaš tako in tako rad? Važno je, da si za otroka TAM.

Po drugi strani pa, ko ga gledam ko mirno spi, si mislim, da je en in edini na tem svetu, za katerega bi umrla!

Draga moja, v tebi so iskrena čustva do tega otroka, žal jih tvoj strah iz prve nosečnosti ne spusti na plano. Zato zbegana tavaš v mračnih mislih....
Sprosti se.....otrok je tu....vse je vredu.....LJUBIŠ JO!

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 11
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





Ovulacija in plodni dnevi
Kaj je ovulacija? Kako izračunati kdaj ovulacija nastopi? Načini ugotavljanja ovulacije.
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
To so najbolj redka otroška imena
Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...
Učenje skozi igro: Zakaj je igra najboljša...
Učenje skozi igro omogoča otrokom naraven razvoj, izboljšuje njihove kognitivne, socialne in čustvene veščine. Otroci se...
Zdravo prehranjevanje se začne že v vrtcu
Marjeta Podpečan, odgovorna za prehrano predšolskih otrok v zavodu Kranjski vrtci, nam je pojasnila, zakaj pogosto vklju...




Risanke.
пеперутка16

So vaši otroci gledali (gledajo) risanke kot so Teenage Mutant Ninja Turtles, Yu Gi Oh, Pokemon ... in zaradi njih postali nasilni?