muza
|
........podarjam ti ................, to je vse kar trenutno rabiš. Antidepresivi delujejo drugače in ne najboljše za tvoje že tako jokajoče srce. Vse se bo uredilo, le ne ukrepaj in ne stori ničesar, dokler misli v glavi ne nehajo kipeti in begati in dokler ne najdejo pravega mesta! Mislim, da ni res, da ne maraš otroka. Imaš ga neskončno rada, vendar se bojiš priznati. Čutiš kot lastno prevaro, ker si si pred njegovim rojstvom zatrjevala, da si otroka ne želiš, sedaj pa se vriva neko nepoznano čustvo - Ljubezen. Nisi prepričana, če si sploh kos tako pomembni in zahtevni nalogi. Sprosti se, nehaj se upirati, pusti prosto pot nalogi brezpogojne ljubezni in sreči, ki te je obiskala!!! Ko boš to spoznala in sprejela, da si z rojstvom otroka postala neizmerno bogata, se bosta tvoje telo in duša prerodila. In z nasmehom se boš spominjala dni, ko si se dotaknila dna. Odziv na tvojo temo je ogromen, vse kar si napisala in kar so ti napisli drugi po svoje drži, mislim pa, da vsemu sploh ni vzrok otrok, ampak odnosi iz preteklosti, ko so te npr. starši in drugi podcenjevali, te niso jemali resno, ko si jim želela kaj povedati, so ostajali gluhi, rabila si pozornost in pomoč, pa jih to ni zanimalo.,........ker si vse delala narobe in si bila premlada, da bi kaj razumela. Se motim? Ti si se nekako prebila skozi leta, rane pa so ostale. Vedi, da si z namenom na tem svetu in da se ti je otrok zgodil z namenom, prav ta prav tebi! Zmoreš in znaš, zato le pogumno!!! Objemi to majceno bitjece, ki te neizmerno potrebuje. Neštetokrat premlej v svoji glavi stavke, ki ti nenehno polnijo misli, in ko boš že obupala in se zlomljena predala, takrat se bo zgodilo bistvo in čudežno se ti po pot odprla v pravo smer. Vse vzemi za dobro in kot bogato izkušnjo. Pusti ljudem, da se ti približajo in ti pomagajo. Drži se!!!
|