 |
RE: Ne vem več kaj naj naredim, moja energija...
26.9.2006 9:29:28
|
|
|
|
nataša k
|
Prav grozno mi je tole vse skupaj brat. Mislim, da predvsem zaradi tega, ker sem sama v precej podobni situaciji. Tudi moj 'gospod' je trenutno na jadranju. Pa sva imela pravo vojno, preden je šel (glej post št. 5 - ja, anonimna sem jaz). Edino, kar lahko iz vsega skupaj dobrega ven potegnem je to, da naju ima najin g. zelo rad. Se je štiri dni pred odhodom odločil, da ne bo šel. No, potem pa me je lepo prosil, če lahko gre. No, pa sem mu postavila ultimat za službo. Do 31.12. se mora spravit v službo, kar se jadranja tiče, pa naj naredi, kot se mu zdi prav. No, na jadranje je šel, za službo pa bom videla. Vem, Rozi81, da si že napisala, da se ne strinjaš z ultimati. Ampak halo!! Če pa normalen pogovor več ne pomaga. Jaz sama sem mu celo leto trobila na lep in, priznam, grd način, pa ni nič pomagalo. Se mi zdi, da bom sedaj resnično videla, koliko mu je do družine. Če ga bo izpolnil OK, če pa ne, pol pa se lahko kar posloviva. Je pa res, da pri meni ne gre toliko za to, da mene in sinka ne bi imel rad, ali da bi mu bila odveč. Gre enostavno za to, da samo od ljubezni se pač ne da živeti. Mislim, da sem se dovolj dolgo prilagajala, pa ga cartala. Zdaj pa sem se dejansko odločila: DOVOLJ! Nič več, ker ima vse svoje meje!!
Pri vama pa mislim, da je ravno obratno. Služba je, denar je, ni pa ljubezni. Rozi81, zapomni si eno - navada je kot železna srajca. Ko jo enkrat oblečeš, je ne moreš več sleči. Jaz na tvojem mestu tega tedna ne bi izkoristila za čakanje, kaj se bodo gospod odločili, ampak bi ga izkoristila za to, da bi videla, kako 'težko' bi dejansko bilo, če bi bila z otročičkom sama. Mislim, da boš ugotovila, da vama ne bi nič manjkalo. Pri sebi opažam, da nama je kar lepo brez njega. Vem, da je težko zapustiti 'varnost' partnerstva. Ampak mislim, da boš slej ko prej morala to narediti. Če pa sama nisi dovolj močna, pa prosi prijateljice, mamo, sesto, brata, kogarkoli, naj ti pomagajo prestopiti prag samskega življenja. Tako sem tudi sama naredila. In mi je kar lažje pri srcu. Moram pa priznati, da me je groza, kaj bo, če greva res narazen. Ali bom ostala sama vse življenje, ali se bom upognila pod pritiskom samote...? Potem pa poledam mamice samohranilke, ki jim ČISTO NIČ NE MANJKA. Živijo celo lepše in boljše kot marsikatera v resni parterski zvezi.
Obema pa v razmislek: Kaj resnično želiva v življenju: srečo in svobodo ali partnerja, ki naju bo v tem utesnjeval?
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Ponavadi sem mu vedno kakšne sms-je pošiljala zdej mu pa še nism, pa je mogoče zaradi tega jezn. Pa sej je on odšel ne jst. Pa še tako se obnaša da ne vem kdo je tuki dolžn koga klicat. Ne bom res ne čeprav se komaj zadržujem, samo zdej ne bom šla čez to. Joj kok mi je grozn res. Sedim pred tv in gledam GSM kdaj bo začel vibrirat. Pa zakaj sm tok neumna, zakaj? Ne vem kako samo res vsak dan bolj opažam da ga resnično še ljubim in mi ni vseeno
. Pa že jst sm mela tak kur.. življenje kar se družine tiče in sem si vedno želela da se pa to mojim otrokom ne bi dogajal. na kumi je s trebuha padla pa bomo šli zgleda že čez to. To je tako mučno za otroka da je groza. mah sej bi spet lahko kr pisala pa pisala. 
sedaj jadrata skupaj
samo zate in za tvojega sončka. 
). Pa me je poklical enkrat opoldne in mi je rekel samo da so celi dan jadrali ker je fajn pihalo in padal je dež tako da ni mogel kaj dosti govoriti po telefonu no in po tem mu je pa še batreija crknla. Poklical me je spet naslednji zjutraj in mi namenil cca 20 min. Bil je prijazen, kot da ni nič narobe tako da niti slučajno ne vem na čem sem, ker o tem ga nisem nič spraševala in ga tudi ne mislim. ga bom pustila čisto pri miru, ker to pomojem tudi hoče in verjetno je tudi najbolje da ne drezam vanj, sploh pa po telefonu. Je pa dejstvo da bi bilo fino se pogovort.Punce veste kaj me še zanima ali je mogoče katera hodila h kakšnemu zakonskemu svatovalcu (ne se mi prosim smejat ampak res mi veliko pomeni da rešiva najino vezo) in če je kaj pomagalo. Sicer nisva poročena, samo krize imamo tudi neporočeni. 
