|
bomaja -> RE: dojenje, dokler želim (20.9.2006 11:08:17)
|
Eh, to dojenje ... mamice ga res jemljemo zelo subjektivno (kar je tudi prav - je narava poskrbela za to).
Je pa tako, da ravno tiste, ki niso dojile, zelo zviška gledajo mamice, ki še dojijo, takrat ko večina ne več.
In obratno - mamice, ki dojimo, imamo svoje mnenje o mamicah, ki ne dojijo (ker ni bilo več mleka ... ja, ja,ja....)
Vsaka pa najbolje ve, kdaj z malčkom uživata, zato se ne sekirat za opombe drugih. Jaz, ko imam bolj strupen jezik, bi pa ziher kakšno nazaj rekla. Poznam pa primer, ko je mamica imela takoj po porodu mleko, pa se je odločila, da ne bo dojila. In res ni. Jaz jo nisem spraševala zakaj ne, mi je pa čez kakšno leto rekla, da je bila ful vesela, kadar me je videla in sva šli na sprehod, ker sem bila edina, ki ji tega nisem očitala.
Meni je čisto vseeno, kako hrani katera mamica otroka, po dojki ali steklenički, pomembno je, da ob tem uživa, ko hrani otroka. Če bi ji bilo zoprno, je bolje, da ne doji, ker se takšna energija prenaša na otroka, to pa ni dobro. Dojenček potrebuje hrano, nego in ljubezen (tudi med hranjenjem).
Ne prenesem pa mamic, ki "hinavijo", da bi one ful rade dojile, samo niso mogle, ker ni bilo mleka. Mislim, povej po pravici ....: " Sem poskušala 14 dni, pa je bilo preveč naporno zame in za mojega dojenčka, zato sva nehala in sedaj sva na steklenički. Je sit in zdrav in oba sva zadovoljna. Rada se nimava nič manj kot tisti, ki se dojijo."
To, da otroček dobiva protitelesca z materinim mlekom, ni pa noben larifari. To je znanstveno dokazano in z enim primerom ne moreš ovreči dognanja stroke. Je pač nek otrok bolj bolehen (že po naravi) od drugega. Z materinim mlekom mu malo bolj pomagaš premagovati bakterije.
|
|
|
|