ajne
|
hojla, jest sem se komaj spet skup pobrala, k mi je tastarejša včeraj ob 5.00 zjutraj vrgla v luft celo bajto in smo imeli že ob petih totalen žur. ob sedmih sem bila že taka, da bi rabla zobotrebce... nisem mogla imet več oči odprtih... pol sva pa z ajdico celoooo dopoldne po malem dremuckale... no, danes je bilo ponoči vse ok, tako da sem že iz šopinga (sem morala po plenice - mi imamo kar Pamperske iz Mullerja in se mi zdijo ok). Bajta se je pa med tem časom sama počistila (joj kok sem hvaležna naši tetki, ki nam pospravi in počisti bajto ). potem pa sem šla v klet po novo porcijo oblekic od tastarejše, k nisem mogla verjet, ko sem danes ajdi oblekla en pliš pajac 68 in ji je prav. kriza. no, sej je verjetno mal manjši kroj, pa vseeno... pojma nimam kok je kaj velika in kok tehta. imava šele po novem letu posvetovalnico. sicer pa komaj čakam, da bo konec današnjega delovnika, ker bo potem naš ati vsaj do torka doma. pol mora itak spet v službo, ampak vsaj te štiri dni bo z nami. ajda začne kar jokat ko ga vidi, ko pa ji je popoln tujec (ona zvečer že spi, ko on pride iz službe, zjutraj pa ga vidi le toliko, da ji da lubčka za adijo)... jao, adijo pamet. bom morala narest red, drugače ga bo klicala stric ati... žiža, ja men vsaka taka situacija potegne na Smogovce... ne delajo več takih nadaljevank, a? ta mladež danes sploh ne ve, kok so bili Smogovci kul... veš kaj sem ugotovila, da bi morala tisto 22.00 uro prestavit na 18.00, da bi prej prihajal domov. K zdej je vsak dan od takrat, ko sem mu tole povedala, ob 22.00 doma, kot pribit . Mogoče bi palilo tud to . oleovitke zdaj pridno dajem , se je pa ajdi začelo mal iz noska cedit. sam upam, da bo nehal, da se ji ne bi zabasal... tko špricam sterimar, da je veselje in zaenkrat (trkam) sem kar uspešna... no, jutri imamo pri nas predbožično družinsko snidenje, ki je tradicionalno... bo kar naporno za želodčke, že čutim na vodi... to je vedno kot neka uvertura v vse skupaj... a ni pol žalostno, ko je 1.1. vsega tega konc... men je pol še nekaj dni prav čudno, da ni nobene evforije, pa tak mir zavlada povsod... sej paše, nič ne rečem, pa vseeno nekaj malo manjka... eh filozofiram, moram nehat... čau
|