|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   RE: Kaj smo "dolžni svojim staršem?
7.9.2006 8:38:55   
Anonimen
Prav nič niste dolžni svojim staršem.To pa zato,ker so oni krivi,da so vam privzgojili tako silno sovraštvo in malo spoštovanja do njih samih,da znate samo slabo o njih govorit.Tudi vi ste starši,vaši otroci bodo kmalu odrasli!

(odgovor članu tanikaa)
  Neposredna povezava do sporočila: 26
   RE: Kaj smo "dolžni svojim staršem?
7.9.2006 8:43:26   
Anonimen
Kira oprosti, ampak jaz izbiram parterja in ne njegove starše


To drži, ampak ko se poročiš dobiš v paketu še njegovo familijouser posted image . Tako je bilo pri nama. Pred najino poroko sta tast in tašča zagnala tak cirkus, ker je tast zvedel, da ima tašča ljubimca. bilo je krvavo, policija, metanje iz stanovanja in ker je mož verjel očetu je še z njim obračunala fizično. katasrofa. Sledili sta dve leti tišine. jaz sem rodila in tašča je najinouser posted image  videla šele po 11 mesecih. Žalostno, ampak mož stika prej z njo ni želel. sedaj se vidimo 1x na mesec(pa smo 10km narazen), ampak ji niti za sekundo ne dovoliva da bi z najino pupo ostala sama. Stike smo obnovili zato, ker je moževa mama, neglede nato kaj se je dogajalo. Veliko sem se z možem pogovarjala o tem ,ker je bil zelo trmast in je ni hotel blizu, ampak sem mu rekla, da naj naredi to zase in ne za njo. Če bi se njej kaj zgodilo in se ne bi pobotala, si mogoče ne bi oprostil nikoli v življenju. pred kratkim jo je na kolesu zbil avto in je bil ves prestrašen, na srečo je s taščo bilo vse v redu. Nikoli ne bodo odnosi več takšni kot so bili pred 'cirkusom', ampak je vsaj nek odnos.
Moji starši so pa popolnoma druga zgodba. vse naredijo za naju in midva za njih enako. Pa ne zato, ker bi kdo bil komu dolžen, ampak zato ker se spoštujemo in se imamo radi.  

Kirauser posted image user posted image user posted image  zate!

(odgovor članu tanikaa)
  Neposredna povezava do sporočila: 27
   RE: Kaj smo "dolžni svojim staršem?
7.9.2006 8:46:12   
darjatimci
ToPrav nič niste dolžni svojim staršem. pa zato,ker so oni krivi,da so vam privzgojili tako silno sovraštvo in malo spoštovanja do njih samih,da znate samo slabo o njih govorit.Tudi vi ste starši,vaši otroci bodo kmalu odrasli!
.
O,madonca,Neva kako imaš prav,sem že sestavljala kaj bom napisala,pa bi bila predolga,zato se kar podpišem pod tole.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 28
   RE: Kaj smo "dolžni svojim staršem?
7.9.2006 8:55:50   
tanikaa
IZVIRNO SPOROČILO: neva6

Prav nič niste dolžni svojim staršem.To pa zato,ker so oni krivi,da so vam privzgojili tako silno sovraštvo in malo spoštovanja do njih samih,da znate samo slabo o njih govorit.Tudi vi ste starši,vaši otroci bodo kmalu odrasli!




Neva, razumem v kakem kontekstu si to mislila. Vem, tudi jaz sem mamica. In tudi jaz vzgajam svojega otroka in mu dajem vzgled. Moj otrok se zdaj uči, kako se obnašaš do svojih staršev. In moj ima dober vzgled. Jaz se z mojimi starši razumem. In da ne bo pomote. Jaz moje starše spoštujem in to zelo. Veliko so mi dali in mi še dajo.Pa ne mislim v materialnem smislu. V svojem prejšnjem postu sem se verjetno narobe izrazila. Želela sem napisati le, da nismo dolžni zdaj starše slepo ubogati, se podrejati njihovim željam, moramo pa jih vsekako spoštovati in jim biti za vse storjeno neizmerno hvaležni. Ampak ne v obliki absolutnega podrejanja temveč v obliki majnih pozornosti. In tudi tako, da včasih potrpimo z njimi, kakor so oni potrpeli z nami, ko nas je v najstniških letih nosila luna. Ne vem, če sem zajela tisto, kar sem hotela povadati. Danes mi res ne gre od rok pisanje in razlaganje.

Jaz pričakujem od svojega otroka, da ko bo odrasel, da se bo spomnil name in me ne bo pozabil. Da me bo tu in tam obiskal, poklical in podobno. Po drugi strani pa pričakujem, da bo živel svoje življenje in da bo srečen. In zame bo to na prvem mestu. Kajti srečna sem lahko samo, če je srečen moj otrok. In nikoli mu ne mislim stati na poti do njegove sreče.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 29
   RE: Kaj smo "dolžni svojim staršem?
7.9.2006 9:02:39   
KIRA
IZVIRNO SPOROČILO: tanikaa

IZVIRNO SPOROČILO: KIRA

nas  je to vse izučilo in smo si poiskali take partnerje, ki nimajo z alkoholom in nasiljem nič.





Kira oprosti, ampak jaz izbiram parterja in ne njegove starše. Oče mojega dragega mi niti slučajno ni všeč (pa ni alkoholik, le zahrtbna baraba) pa mojega ljubega vseeno neizmerno ljubim. In sem še vedno z njim, in z njim tudi nameravam ostati. Zakaj bi nekdo izgubil pravico biti ljubljen, če nima staršev, ki bi bili po tvoji meri? Brez zamere ampak tako je moje gledanje.


nisem tega tako mislila. mal sem se nerodno izrazila. user posted image mojega moža je izučilo življenje, enako kot mene, pa mojo sestro in njenega partnerja. noben od nas ne pije, se ne potepa, ne tepe..ne bom naštevala v detajle. kako ti naj razložim. ?? saj si noben od nas ni kriv za doživeto. ampak smo pa pazljivi bili pri izbiri partnerjev. starši so pač taki kot so in se ne dajo spremenit. smo pa zato pri izbiri partnerjev bili toliko bolj "previdni", pa sami zase pazimo, da se ne razvijamo v tej smeri. nismo si vzeli lastnih staršev za vzor če tako želiš. res težko razložit.


< Sporočilo je popravil KIRA -- 7.9.2006 9:07:56 >

(odgovor članu tanikaa)
Neposredna povezava do sporočila: 30
   RE: Kaj smo "dolžni svojim staršem?
7.9.2006 9:07:37   
tanikaa
Kira, zdaj razumem, kaj si hotela povedati. Prej sem razumela tako, kot da si rekla, da otrokov, ki nimajo "idelanih" staršev, ne bomo izbrali za svojega partnerja. To kar pa si napisala  zdaj, pa je čisto nekaj drugega. user posted image

Bodi pridnauser posted image

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

(odgovor članu KIRA)
Neposredna povezava do sporočila: 31
   RE: Kaj smo "dolžni svojim staršem?
7.9.2006 9:09:51   
KIRA
sej sem pridna.user posted image

pa noben otrok ni kriv, če starši niso "idealni" . otroci so še najmanj "krivi".  po mojem bi morali starši otrokom omogočit čim delj časa brezskrbno oz. neobremenjeno otroštvo. user posted image

(odgovor članu tanikaa)
Neposredna povezava do sporočila: 32
   RE: Kaj smo "dolžni svojim staršem?
7.9.2006 9:14:04   
tanikaa
IZVIRNO SPOROČILO: KIRA

sej sem pridna.user posted image





Tiuser posted image  Ne me hecatuser posted image

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

(odgovor članu KIRA)
Neposredna povezava do sporočila: 33
   RE: Kaj smo "dolžni svojim staršem?
7.9.2006 9:21:08   
KIRA
user posted image user posted image user posted image user posted image če pa sem. vsaj večino časa. user posted image user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu tanikaa)
Neposredna povezava do sporočila: 34
   RE: Kaj smo "dolžni svojim staršem?
7.9.2006 9:27:12   
tanikaa
IZVIRNO SPOROČILO: KIRA

user posted image user posted image user posted image user posted image če pa sem. vsaj večino časa. user posted image user posted image user posted image user posted image



Ja, seveda. In potem svizec......user posted image

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

(odgovor članu KIRA)
Neposredna povezava do sporočila: 35
   RE: Kaj smo "dolžni svojim staršem?
7.9.2006 9:28:03   
Anonimen
Pa da vam povem eno zgodbo:
Moja teta in stric sta imela štiri otroke.V družini ni nič štimalo.Pri prvem še nekako je šlo,ptem pa je prišel alkohol v hišo,prepiri pretepi.Otroci so se rojevali,nikoli se pa ni vedelo,če je vsak naslednji otrok mojega strica.Teta je hodila v službo,to je pa tudi vse.Otroci so bili samorastniki.Starejši so pazili na mlajše.Teta pa je po opravljenem delu,doma ležala brala romane,se zapijalaStric je kmalu v takih razmerah tudi sam začel piti.Priden delavec,z zlatimi rokami je v treznem stanju marsikaj postoril doma.
Denarja pa družina ni videla,kaj preveč,ne vem ali je šel ves za alkohol in tetino pohajkovanje.Otroci so gor rastli v umazaniji,prepuščeni samim sebi,velikokrat lačni,če ne bi bilo moje oziroma njihove babice,bi res po več dni ne jedli.Socijalna v tistem času ni kaj dosti pomagala,razen tega,da so jih v poletnih počitnicah poslali na dopustovanje v Pacug,ali pa Rakitno,ker so bili prav vsi štirije bolni-asmatiki zaradi nemogočeih razmer v katerih so gor rastli.
Mene je že kot majhno srce bolelo,ko so jih v okolici zmerjali z cigani.
Človek bi pričakoval,da bodo skrenili na stran pota,pa so le imeli srečo,morda tudi zato,ker so bili drugačni časi.
No ja ena od sesrtičen,je pri šestnajstih zanosila,otrokov oče jo je pustil na cedilu,brez strehe nad glavo,brez denarja je v visoki nosečnosti spala v parku pod živo mejo,v osmem mesecu nosečnosti je poskusila narest samo mor,pa so jo rešili.Nato je dobila službo in stanovanje in seveda vedno nesrečno izbiro partneraja.Vsak,ki ga je imela jo je pretepal in pretepal otroka.Na njenemu sinu se pozanjo posledice,saj je rahlo zaostal.Druga sestrična se je poročila rodila dva sinova,ki sta ji dala veliko skrbi,delala je kot črna živina dokler jo ni pri 40 letih možganska kap spravila v prerani grob,kamor ji je pomagal tudi alkohol.Edina je,ki je pila.Prvi bratranec se je zgodaj poročil ima tudi dva sinova,živel nekaj časa v revščini,se trudil na vse načine,za lastno družino,sedaj je pa dober podjetnik.O najmaljšem pa vem zelo malo,ker ko se je rodil sem bila že odrasla in se nismo več tako družili,kot prej,Vem le to,da je poročen,da ima službo in streho nad glavo,kašen je kot mož in oče pa ne.
Vsi razen pokojne sestrične pa svojo mamo,kljub vsemu kar jim v otroštvu ni dala,skoraj nič,še vedno porajtajo,ji finančno pomagajo,po mesece je pri hčeri,ki živi v Trstu,občasno dela pri sinu,da kaj dodatno zasluži.
Sem vprašala sestrično in bratranca:Kako moreta še vedno spoštovat mater,ko pa vama ni dala otroštva?Odgovor:Najina mama je.

(odgovor članu KIRA)
  Neposredna povezava do sporočila: 36
   RE: Kaj smo "dolžni svojim staršem?
7.9.2006 9:31:10   
KIRA
sej jo. nisi vidla na TV? user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu tanikaa)
Neposredna povezava do sporočila: 37
   RE: Kaj smo "dolžni svojim staršem?
7.9.2006 9:33:50   
tanikaa
IZVIRNO SPOROČILO: KIRA

sej jo. nisi vidla na TV? user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image



user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

(odgovor članu KIRA)
Neposredna povezava do sporočila: 38
   RE: Kaj smo "dolžni svojim staršem?
7.9.2006 9:39:25   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: Bakfark

Prej bi torej vprašal - kaj smo mi dolžni svojim otrokom? Imaste vsi odgovor na to vprašanje?


Mislim, da bi se morali več ukvarjati s tem vprašanjem. Predvsem zato, da ne bomo ponovili napak naših staršev, zaradi katerih imamo privzgojene določene vzorce obnašanja in razmišljanja. Konec koncev smo vsi mi zrcalo naših staršev - tako kot so oni nas vzgojili, tako mi sedaj delujemo. Če so naši starši "sfalili" nosimo posledice vsi - tako oni, kot mi in naši otroci. Sedaj se moramo pa mi vprašat, kako ne bomo taiste dediščine, ki se prenaša iz roda v rod, prenesli na naše otroke.

Kaj smo dolžni našim otrokom - brezpogojno ljubezen, razumevanje, spoštovanje... Če spustim materialno plat, ki naj bi bila itak samoumevna.

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 39
   RE: Kaj smo "dolžni svojim staršem?
7.9.2006 9:42:53   
KIRA
bogi deca.user posted image user posted image

sicer pa nisem rekla da staršev ne spoštujem. !! rekla sem, da jih toliko kot oni mene. moja mami je itak najbolj boga od vseh.user posted image user posted image user posted image   si je pa tud delno sama kriva, ker nič ne spremeni na tem. očeta bi morala postavit pred vrata že pred leti, pa je "zaradi dece" vztrajala pri njem. pa smo tam kjer smo...
otroci smo vsi "prišli" nazaj domov, delno zaradi zase, delno pa na željo mami. da ne bo sama. pa njena mama tud, ker še živi tukaj.
saj si pomagamo kolkor gre, tega ne smeš narobe razumet. tako smo se naučili v življenju, da skrbimo eden za drugega in si pomagamouser posted image user posted image . tud naši mami. pa ona nam, če lahko. saj nas ima rada, pa mi njo tud.user posted image user posted image user posted image saj je naša mami.

kljub vsemu se imamo radi, do neke skromne mere tud očeta - ker je pač naš fotr. zaslužu si tega ziher ni. ni bil skoz tak, včasih je imel tud dobre dneve vmes, ampak ti so redki.
saj pravim da imamo bolj malo stikov z  njim. noben ni zaradi tega zašel na kriva pota. kvečjemu glih zaradi tega ne.  pravim pa, da je ves tisti cirkus in to pustilo posledice na nas vseh.

to je res vse zelo komplicirano in težko za razložit. v bistvu smo vsi s tem že kao zaključili in se niti ne maramo spominjat nazaj, ker so za nami hudi časi. ampak tako je življenje - iz njega se moraš nekaj naučit in probat naredit bolje.


< Sporočilo je popravil KIRA -- 7.9.2006 9:55:33 >

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 40
   RE: Kaj smo "dolžni svojim staršem?
7.9.2006 9:54:43   
piščanc
starši bodo najbrž najbolj veseli, da si zadovoljna, vesela in da se ti v življenju dogajajo lepe stvari, da življenje teče tako kot ti želiš.

to mislim da jim bo največ pomenilo - videti svojega otroka srečnega. živijo pa svoje življenje, saj na svetu ne obstajajo samo otroci, je še veliko drugih stvari

_____________________________

iz malega zraste veliko

(odgovor članu Jacqueline)
Neposredna povezava do sporočila: 41
   RE: Kaj smo "dolžni svojim staršem?
7.9.2006 10:04:37   
baguSka
Fuuuuuull zanimiva tema res. Ker jst mam glih zadne case tako obdobje, ko premisljujem zakaj tok feeeejst gledam na to, kaj bojo moji starsi rekl, ce neki nardim (karkoli). Zakaj se tok obremenjujemo z njimi (vem da nisem edina)??user posted image user posted image  Zakaj me je vedno strah neki nardit, ce imam obcutek, da mogoce njim ne bo vsec??user posted image user posted image  Pa nikakor nisem povezana z njimi oz. navezana na njih, ampak imam ze od nekdaj tak obcutek, da bo boljse ce nardim tko, da bo njim vsec, ne tko da bo men...user posted image  Mogoce glih zato, ker ne maram prepirov in me je strah tega, da bi jih razocarala. Ampak zakaj?? Zakaj se jih tok mocno bojim razocarat?? Jih sploh lahko razocaram?? En kup vprasanj me preganja, za katere ne najdem odgovora... Pa ne me zdej napadat, da nisem samostojna, ker sama zivim ze od svojega 17.ga leta (splet okoliscin). Mi lahko kdo kako obrazlozi tole??

(odgovor članu KIRA)
Neposredna povezava do sporočila: 42
   RE: Kaj smo "dolžni svojim staršem?
7.9.2006 10:13:26   
baguSka
starši bodo najbrž najbolj veseli, da si zadovoljna, vesela in da se ti v življenju dogajajo lepe stvari, da življenje teče tako kot ti želiš.

to mislim da jim bo največ pomenilo - videti svojega otroka srečnega


no, jst mam pa ravno ta obcutek, da moja mami vedno gleda samo nase oz. na to, da ona ve kaj je zame ok, da bom srecna.. sej velikokrat je imela prav, ne pa vedno.. in ko mi ona z eno besedo porusi mojo sreco, se sprasujem zakaj?? zakaj dam tolk na to njeno mnenje?? zakaj se vedno tok obesim na njeno mnenje in sama sebi ne dopustim, da bi bla srecna??

(odgovor članu piščanc)
Neposredna povezava do sporočila: 43
   RE: Kaj smo "dolžni svojim staršem?
7.9.2006 10:17:19   
tanikaa
IZVIRNO SPOROČILO: baguSka

Fuuuuuull zanimiva tema res. Ker jst mam glih zadne case tako obdobje, ko premisljujem zakaj tok feeeejst gledam na to, kaj bojo moji starsi rekl, ce neki nardim (karkoli). Zakaj se tok obremenjujemo z njimi (vem da nisem edina)??user posted image user posted image  Zakaj me je vedno strah neki nardit, ce imam obcutek, da mogoce njim ne bo vsec??user posted image user posted image  Pa nikakor nisem povezana z njimi oz. navezana na njih, ampak imam ze od nekdaj tak obcutek, da bo boljse ce nardim tko, da bo njim vsec, ne tko da bo men...user posted image  Mogoce glih zato, ker ne maram prepirov in me je strah tega, da bi jih razocarala. Ampak zakaj?? Zakaj se jih tok mocno bojim razocarat?? Jih sploh lahko razocaram?? En kup vprasanj me preganja, za katere ne najdem odgovora... Pa ne me zdej napadat, da nisem samostojna, ker sama zivim ze od svojega 17.ga leta (splet okoliscin). Mi lahko kdo kako obrazlozi tole??



Po moje tukaj ne gre za to, da nisi samostojna ampak za to, da se ne moreš znebiti občutka, da si staršem nekaj dolžna. Saj si jim po eni strani. Dolžna si jim spoštovanje, pomoč če jo potrebujejo in še kaj. Ampak sebi si dolžna, da živiš tako in delaš tako, da sama sebe osrečiš. In verjemi, če boš srečna ti, bodo tudi starši. Sem bila na istem, kot si zdaj ti. So bila moja dejanja, ki niso ustrezala mojim staršem, ampak čez čas spoznajo, da si samostojen človek, in ti nehajo oporekati in te pustijo. Proces je počasen ampak gre. Vedno, ko prideš do take dileme, se ustavi, razmisli kaj bi rada ti, kaj po tvoje pričakujejo tvoji starši in za začetek najdi srednjo pot. In vsaka naslednja odločitev, naj se bolj nagiba na tvojo stran. In tako boš počasi, res počasi izgubila tisti čudni občutek, da moraš nagoditi staršem, starši pa se bodo navadili, da delaš tako kot tebi ustreza. Seveda pa njihovo mnenje vedno prav pride in nasvet je tudi dobro poslušati. Vendar pa na koncu upoštevaj svoje želje. Meni je uspelo. In če je meni, bo tudi tebi.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

(odgovor članu baguSka)
Neposredna povezava do sporočila: 44
   RE: Kaj smo "dolžni svojim staršem?
7.9.2006 10:20:58   
Anonimen
Ja idealno, če si zdrav oz. če sta oba živa. Vprašanje  Jančika kako bi bilo stanje pri tvojih starših, če bi en ostal sam (Bog vari...). Pri teh vitalnih letih je to zelo kruto. tudi je lahko planirati, kako bomo "zažurali", ko pa že danes skoraj ni več vitalnih upokojencev. idealna je predstava, da bova s partnerjem v jeseni življenja potovala, a kruta resnica jeuser posted image , da jih le malo doživi skupno starost, da pridejo ovire, bolezni... Enako je probelm, če ostane en sam, ne zmore več vzdrževati hiše-finance, delo...
Življenje ni praznik in menim, da se je treba marsičemu odpovedati in tudi večkrat za druge žrtvovati. Altruizem, tudi do staršev lahko osreči in bogati. jaz mislim, da je čisto prava sreča, ko narediš nekaj za nekoga drugega in ne zase.

(odgovor članu Jančika_)
  Neposredna povezava do sporočila: 45
   RE: Kaj smo "dolžni svojim staršem?
7.9.2006 10:40:53   
baguSka
Ja tanikaa full lepo si napisala in se strinjam s tabo.. Tko nekako delam ze zdej (ze neki casa), ampak obcutek je pa se vedno prisoten.. user posted image  A bo sploh kdaj zginu?? Tega me je strah..

(odgovor članu tanikaa)
Neposredna povezava do sporočila: 46
   RE: Kaj smo "dolžni svojim staršem?
7.9.2006 10:57:43   
tanikaa
IZVIRNO SPOROČILO: baguSka

Ja tanikaa full lepo si napisala in se strinjam s tabo.. Tko nekako delam ze zdej (ze neki casa), ampak obcutek je pa se vedno prisoten.. user posted image  A bo sploh kdaj zginu?? Tega me je strah..



Če že to delaš, potem se pravi, da si zakorakala na dobro pot. Jaz sem vedno, ko sem padla v tisti čudni občutek, kaj bo mama rekla, kaj si bo mislila, bo odobravala moje početje, vedno mislila sama pri sebi in si tudi na glas povedala, če je bilo potrebno: MENI JE TAKO BOLJ VŠEČ, JAZ BOM TAKO BOLJ SREČNA, JAZ TAKO HOČEM... Imej vedno in povsod v ospredju JAZ. In nehaj premišljevati o tem, če bo občutek izginil ali ne. Pusti to ob strani. V začetku boš to morala delati zavestno potem pa ti bo to prešlo v kri. In vedno, ko sem dosegla svoj cilj, vedno ko sem naredila nekaj, kar je bilo meni všeč, sem si čestitala in sem probala biti ponosna na ta dosežek. Sreča in ponos, ki sem ju takrat globoko v sebi začutila, sta bila nepopisljiva. Tako pomembno sem se počutila, da to ni za opisat. Počutila sem se odraslo. Edina pot je VZRAJAJ. Če ti spodrsne prvič, ti drugič ne bo, pa ti ne bo tretjič, potem ti zopet ne bo uspelo. AMPAK VZTRAJAJ!!!!! In verjemi VSE JE V TVOJI GLAVI, čeprav je to že 10000000x oguljena fraza je to res.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

(odgovor članu baguSka)
Neposredna povezava do sporočila: 47
   RE: Kaj smo "dolžni svojim staršem?
7.9.2006 11:00:52   
Anonimen
Mislim, da se spoštovanje pridobi z dejanji, ni samo po sebi umevno. Nekoga imaš lahko rad, a ga ne spoštuješ zaradi njegovih dejan.Spoštujem in imam rada starše, babici, tasta, moža, prijatelje. Vsi so dobri ljudje. Po drugi strani pa sem imela rada tudi dedka, a ga nisem nikoli spoštovala, ker si je moje spoštovanje zapravil zaradi alkoholizma in njegovega odnosa do družine. Ne morem spoštovati nekoga, ki te preklinja, ki ponižuje družinske člane in jih zmerja, ki spravlja v nevarnost sebe in okolico. Njegova dejanja niso bila spoštovanja vredna. Sem ga pa imela kljub vsemu rada.

Koliko smo dolžni staršem: po mojem nič. Saj ne rodimo otroke, zato, da bi se nam potem vse življenje podrejali in zahvaljevali za vsa odrekanja, porodne bolečine, porabljene živčke,... Otroka rodimo zato, da ustvarimo novo življenje, novo osebo, ki jo vzgajamo in ji v končni fazi omogočimo, da se odtrga od staršev in zaživi samostojno. Vem, da je staršem marsikdaj hudo, ko gre (odrasel) otrok od doma, ker ga ne jemljejo kot odraslega, niso prepričani, če je že pripravljen za samostojnost, dvomijo v njegovo možnost pravilnega odločanja. A to je sebičen strah, ker dejansko se gre za to, da se starši bojijo ostati sami. Zato vse to brezvezno zbujanje slabe vesti, ki samo obremenjuje odnose.

Kakšni bodo odnosi v družini, potem ko se otroci odeslijo, je odvisno od tega, kako se je vsak predstavnik družine sposoben spopadat s spremembami. Če jemljejo te spremembe kot nekaj naravnega, kot ciklus življenja, potem bodo tudi odnosi normalni. Si bodo medsebojno pomagali in se podpirali, čeprav ne nujno tudi strinjali v vseh odločitvah.
Kakor hitro se nekdo s temi spremembami ne more sprijaznit, pride do težav, očitanj, trenj, zbujanja občutkov slabe vesti.

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 48
   RE: Kaj smo "dolžni svojim staršem?
7.9.2006 15:02:29   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: baguSka

Fuuuuuull zanimiva tema res. Ker jst mam glih zadne case tako obdobje, ko premisljujem zakaj tok feeeejst gledam na to, kaj bojo moji starsi rekl, ce neki nardim (karkoli). Zakaj se tok obremenjujemo z njimi (vem da nisem edina)??user posted image user posted image  Zakaj me je vedno strah neki nardit, ce imam obcutek, da mogoce njim ne bo vsec??user posted image user posted image  Pa nikakor nisem povezana z njimi oz. navezana na njih, ampak imam ze od nekdaj tak obcutek, da bo boljse ce nardim tko, da bo njim vsec, ne tko da bo men...user posted image  Mogoce glih zato, ker ne maram prepirov in me je strah tega, da bi jih razocarala. Ampak zakaj?? Zakaj se jih tok mocno bojim razocarat?? Jih sploh lahko razocaram?? En kup vprasanj me preganja, za katere ne najdem odgovora... Pa ne me zdej napadat, da nisem samostojna, ker sama zivim ze od svojega 17.ga leta (splet okoliscin). Mi lahko kdo kako obrazlozi tole??


BaguSka, mogoče ti lahko jaz svetujem. Prvo, bi te prosil, da zapreš oči in se poskusi spomniti določene situacije iz svojega otroštva in kakšnega konflikta z mamo, očetom…
 
Tukaj gre za problem izgubljenega jaza, podzavetne prepovedi na določene občutke. Verjetno je bilo v otroštvu to pri tebi zatrto. Verjetno so se pojavljale situacije ko si hotela uveljaviti svojo voljo v odnosu do staršev. Spomni se kolikokrat se je to zgodilo in kakšna je bila reakcija staršev. Običajno je vzrok za izgubljeni jaz v blizki povezavi z vsiljevanjem občutka krivde pri otroku. Podobno se je verjetno zgodilo tudi tebi. Ko se otrok ob določeni situaciji odzove podzavestno spremlja starševo reakcijo na ta odziv. V kolikor smatra da je ta reakcija povezana z  negativnim čustvom jo bo najverjetneje opustil ali pa zgradil nek obrambni zid.
 
Če ti bo lažje ti bom dal en primer. Podobno kot ti sem doživljal tudi sam. Potem sem začel malo kopkati zakaj bi temu lahko bilo tako. Običajno so moje poskuse samostojnosti ali nekega samostojnega mišljenja spremljali fotrovi očitki o moji nesposobnosti. Recimo, nestrinjanje z njim je običajno rezultiralo z njegovo nejevoljo, posmehom ali včasih celo s kakšno pikro pripombo na račun moje inteligence (res zrelo). Da bi se temu izognil sem mnenje raje zadržal zase s prepričanjem da itak nimam prav. Če sem recimo ugovarjal materi, se je ta običajno postavila v vlogo žrtve in mi očitala mojo kljubovalnost ker, češ, ona pa svojim staršem nikoli ni rekla ne. Isto fotr.
 
Predvidevam, da je tudi s teboj tako. Tega se je potrebno znebit in glasno in jasno povedati: »Mati, imam vso pravico ne strinjati se s teboj, ker smatram, da nimaš prav! Imam vso pravico narediti tako kot mislim da je prav. Če je ali pa ni pa bo že pokazal čas!«
 
Kako boš verjela vase, ko pa nikoli nisi smela odločati za sebe? Predvidevam, da imaš tudi probleme z lastno samozavestjo, problem z avtoriteto in da imaš veliko potrebo izogibati se konfliktnim situacijam. Pomisli, koliko tvojih želja zaradi tega ostane neuresničenih! Poglej sebe in prisluhni svojim željam! Bodi jezna, bodi huda… Bodi mrha, tudi to je človeško ;)
 
Pa lep pozdrav

(odgovor članu baguSka)
  Neposredna povezava do sporočila: 49
   RE: Kaj smo "dolžni svojim staršem?
8.9.2006 9:45:15   
Pajaca
Dolžna jim nisem nič. Če hočem kaj podedovati pa bom morala plačevati dom za starše, če njihova penzija ne bo dovolj velika.

Moja dolžnost je spravit otroke do kruha.

Kaj pa je moja dobra volja, kaj želim narediti za svoje starše je pa odvisno od mojega trenutnega počutja. Če mi paše grem k njim vsak dan, če ne enkrat na mesec, če mi paše živim pri njih v veliki hiše, če se odselim nimajo kaj... saj lahko hišo prodata gresta v manjšo ali v stanovanje in denar zapravita.... zarad mene.... Starši niso dolžni skrbeti več zame.... sta me spravla do kruha, naprej se moram preživljati sama. Če mi pomagata ni njuna dolžnost, ampak dobra volja.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 50
Stran:   <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3   Naslednja stran >   >>
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Kako povečati možnosti za zanositev
To so načini za hitrejšo zanositev - spremljanje plodnih dni, zdrav življenjski slog in redni spolni odnosi. Ob težavah ...
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
To so najbolj redka otroška imena
Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...
Učenje skozi igro: Zakaj je igra najboljša...
Učenje skozi igro omogoča otrokom naraven razvoj, izboljšuje njihove kognitivne, socialne in čustvene veščine. Otroci se...
Zdravo prehranjevanje se začne že v vrtcu
Marjeta Podpečan, odgovorna za prehrano predšolskih otrok v zavodu Kranjski vrtci, nam je pojasnila, zakaj pogosto vklju...




Risanke.
пеперутка16

So vaši otroci gledali (gledajo) risanke kot so Teenage Mutant Ninja Turtles, Yu Gi Oh, Pokemon ... in zaradi njih postali nasilni?