Lana25
|
Anonimna ne biti užaljena, ker se mi zdi, da tvoja tašča ni imela tega namena, da bi te užalila ali prizadela. Veš, so ljudje, ki na rojstne dneve ne dajo nič, ampak res nič, še svojim otrokom ne voščijo. Mogoče so tudi oni kdaj praznovali, ko so bili njihovi otroci še majhni in to s kakšnim skromnim darilom, potem, ko so bili pa že starejši pa rojstni dnevi več niso bili pomembni. Vse drugo je čez čas postalo bolj važno, pri enih na primer je pomembnejše to, kaj vse je potrebno tisti dan postoriti, ne pa to, če kdo praznuje. Enim pa je enostavno pretežko pokazati kakršna koli čustva, ker je včasih pač to veljalo za šibkost in so še danes tako sprogramirani. In ker ne znajo podarjati, ne znajo tudi sprejemati, zato takšna reakcija tvoje tašče ob vajinem darilu. Vprašanje, če tvoja tašča sploh ve kdaj ti praznuješ, na pamet sigurno ne ve, mogoče ima kje zabeleženo, pa ni šla nič pogledat. In, če bi vedela kako zelo se ti obremenjuješ z njenim obnašanjem, bi bila čisto zgrožena, kako ti lahko kaj takega tako veliko pomeni. Verjami mi, takšnih ljudi kot je tvoja tašča je še veliko. Takšni pač so in ne mislijo nič hudega. Sama tudi rada podarjam, vendar šele, ko so mi enkrat direkt rekli, da naj neham z darili, ker jim je že ob sami čestitki bilo nerodno, sem skapirala, da to pač njim nič ne pomeni. Pa jih zaradi tega ne obsojam, da so čudni. So pač takšni kot so, njim pa spet kakšne druge stvari kot so roj. dnevi več pomenijo, ki pa jim spet jaz nebi posvečala toliko pozornosti. Pač smo različni.
_____________________________
Pusti soncu srce, naj hrepenenja polete,
pusti sanjam vso svobodo, pusti soncu srce ...
Zvezde se ne sramujejo, da se zdijo kresnice.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
), ko sta starša vlagala prihranke v hišo in nismo praznovali rojstnih dni, godov, obletnic itd. Pa nismo živeli v pomanjkanju, sploh ne. Samo imeli smo bolj za osnovne stvari. Ampak spomnim se, da smo se nekako bolj znali veselit, bolj pristno smo živeli, pa nihče ni omenjal kar naprej materialnih dobrin. Ne vem, mogoče sem živela v takem okolju. 
