snorlax
|
Sem se grizla v jezik, ampak ne morem bit tiho. Kot sem že večkrat pisala tu gor. Ne razumem tega, da smatrate kot dolžnost, da vam nekdo nekaj podari, pa tudi če imate rojstni dan. Ne obsojam nobenega, ampak enostavno ne razumem. Evo, povem še en primer. Poznam žensko, ki tudi dosti da na to, kdo ji kaj podari. No in možu pove, kaj hoče za rojstni dan in revež potem res gre tisto kupit, samo da je mir pri hiši (in da še kdaj lahko seksa), samo da se potem lahko hvali okoli, kaj ji je mož kupil. Pa, ko sva še delale skupaj, je povedala, kaj vse so ji v prejšnji službi kupili, pa smo ji potem še mi, da je bil mir, da ni bila užaljena itd.. A ima takšno obdarovanje kakšen smisel? Zame ne. Raje dobim marjetico, utrgano iz travnika ali pa samo stisk roke, če je to iskreno, kot pa ne vem kakšna darila, če so namenjena le zadovoljevanju moje nečimrnosti. Tudi za otroke ne pričakujem daril. Kar rabita, jima itak midva kupiva. Če jima kdo kaj da, je OK, če ne, je tudi OK. Tudi med sabo se ne obdarujemo ne vem kako. Jaz osebno sem taka, da rada nekoga obdarim, vsaj z malenkostjo, ne pričakujem pa daril od drugih. Ne vem, mogoče je pa z mano kaj narobe?
_____________________________
LANI: - 18 KG LETOS: ????
|