Kety
|
Evo še mene! Sem delala do 1ih zjutraj (razčiščevala računovodske zadeve), ko sem pa ravno trdno zaspala, se je pa Filip zbudil za jest. Joj, kako sem skrokana, pa sem mislila, da se bom uspela kaj spočit, ko je Timon na počitnicah. No, pa že itak komaj čakam, da ga grem iskat, ker ga že ful pogrešam. Okrog 12ih greva od doma, odvisno kdaj bo Filip jedel in šel spat prvo dopoldansko spanje. Vijolinski, jaz sem pa ful blond glede te mailing liste. Ne znam se priklopit, saj me skoz sprašuje za ID in passwor, kao, da se moram vpisat na yahoo?! Dej prosim povej, kaj moram narest. Sem pa videla, da se je Miševi oglasila! Super. A pol bomo tukaj debato ustavile, al bomo na dveh koncih čvekale?? Tukaj mi je tako domače Teya, mi smo kar hitro prešli na obrok, saj kaj dosti nisem uvajala. Že takoj je bil pripravljen jest in najprej sem mu dala tam nekje 30-40ml, pol pa vsak dan več. Po enem tednu je že pojedel kakih 100ml, no zdej poje od 120-150 ml in to je dovolj za samostojen obrok. Se po njem ne dojia, ker se noče. Je očitno sit. Če pa noče jest GH, ga pa samo podojim. Uvajam pa od točno 6m naprej. Ne bom se preseravala z različnimi okusi, tko, da sva več ali manj že vse sprobala, kar mu mislim dat. Če bom dala kako novo stvar ne bom uvajala, če jo bo jedel, mu bom dala kolikor bo hotel, pa to bom dala še pol dva dni zapored, da vidim, če se kaj pokaže. Škoda, da Tilen ne mara Milupinih kašic, Filip jih obožuje in zvečer samo čaka, da jo dobi. Mu pa malo menjam okuse, 1x bananino, 1x jabolko-korenček, 1x tisto brez okusa. Vse ima rad. Še dobr, ker pri Timonu sem se mogla ful bolj matrat, ta pa tako z veseljem odpira usta! Filip je bil pri 6m velik 69,5 cm in tehtal 7.200g. Je pa 14dni pred temi meritvami preboleval rotavirus in je ful shujšal (imel je 6.800g), no, zdej je v 14 dneh prišel na 7.500, tko, da lepo pridobiva nazaj. Tilen pa je kar korenjak!!!! Ja, nekako mi sfolga z obema, tudi na sprehod gremo vsi trije sami, pa kar gre. Na začetku me je bilo strah it kam dlje, zdej pa tudi Timon ve, kako mora it, in pridno hodi ali pa vozi svoj tricikel pred mano. Za čez cesto me počaka, da ga držim za ročaj, pol pa lahko spet šiba naprej. Točno ve, da ne sme vozit po cesti in lepo vozi po pločniku. Če morava k zdravniku, seveda organiziram za tiste par uric varstvo. Ali pride tašča ali mož ali pa kaka kolegica. Drugače pa smo večinoma sami. Seveda kaj veliko drugega ne uspem narest in svoje stvari lahko urejam, šele ko pride mož domov ali pa ko gresta zvečer tamala dva spat. Jaz sem se kar navadila, tko, da zdej mi ni več težko, je pa seveda naporno. Ampak ni mi žal, da imamo tako malo razliko v mesecih. grem dat Filipa sspat,...mi že sitka tuki v naročju...
|