monja
|
Glede na to, da imamo mi velike bolečine ob izraščanju zob, sem malo brskala po internetu.. Našla sem tole, morda zanima še katero... Znaki izraščanja zob Zametki otrokovih zob nastanejo že veliko pred rojstvom. Mlečni zobje ostanejo v otrokovih ustih do petega leta, nekateri pa celo do dvanajstega. Otrokov prvi zobek, ki se kot majhen rižek običajno najprej prikaže v spodnji dlesni, se staršem zdi kot mali čudež, ki ga prav nestrpno čakajo. Pravilna skrb za mlečne zobe že od samega začetka bo zagotovila, da bo otrok imel zdrave zobe vse življenje. Čeprav bodo mlečni zobje otroku sčasoma izpadli, igrajo pomembno vlogo pri rasti stalnih zob. Mlečni zobje ustvarjajo prostor za stalne ter obenem vplivajo na obliko otrokovega obraza, na otrokov govor in so pomembni pri žvečenju hrane. 8 znakov izraščanja zob Pri prvem otroku starši pogosto sprašujejo, kako bodo vedeli, da otroku začenjajo izraščati zobje. Če je starost prava in opazite enega ali več spodaj naštetih znakov, ste lahko prepričani, da ni več daleč čas, ko bo prvi zobek pokukal na plano. Bolečina: Otrok se ne počuti dobro, je siten in jokav. Rdeča lička: Na otrokovih ličkih opazite rdečico. Slinjenje: Zaradi večjega izločanja sline ta otroku izteka iz ust. Grizenje in žvečenje: Kar koli otrok dobi v ročice, nese v usta in grize ter žveči. Zatečene dlesni: Preverite, ali so otrokove dlesni temnejše rdeče barve, zatečene in na nekaterih mestih rahlo izbočene. Nočno prebujanje: Otrok se ponoči prebuja z jokom, četudi je pred tem že spal vso noč. Povišana temperatura: Izraščanje zob lahko povzroči rahlo povišano temperaturo. Toda če ta zraste na 38 stopinj ali več, otroka peljite k pediatru, ker je verjetno bolan. Vneta ritka: Med izraščanjem zob je otrok bolj nagnjen k vnetju ritke in pleničnemu izpuščaju. Preverite le, če vneta ritka ni morda posledica izločanja redkejšega blata ali celo driske. V tem primeru se posvetujte s pediatrom. Kako zobje izrastejo Mlečni zobje običajno izraščajo po določenem vzorcu oziroma zaporedju, čas, ko izrastejo, pa se zelo razlikuje od otroka do otroka. Večina otrok dobi prvi zobek okoli šestega meseca. Lahko se pojavi nenadoma, še večkrat pa ga napoveduje izboklina na dlesni. Običajno najprej izrasteta spodnji enki, ki jima sledita zgornji enki. Ti štirje zobje so sekalci in z njimi otrok grize. Ko so omenjeni zobje zunaj, jim najpogosteje sledijo dvojke, prav tako sekalci. Zdaj ima otrok že osem zob. Tem sledijo prvi štirje kočniki, spodnji in zgornji par štiric. Z njimi otrok žveči hrano. Štiricam sledijo trojke oziroma podočniki. Zadnje izrastejo štiri petice. Čiščenje zob Novorojenčku ust ni potrebno umivati, a ko se pojavijo prvi mlečni zobje, je stvar drugačna. Starši se pogosto sprašujejo, kdaj je pravi čas, da začnejo otroku umivati zobe. Odgovor je preprost: takoj, ko se prikažejo. Seveda čisto majcenih zobk ne gre umivati z zobno ščetko, ker bi utegnili poškodovati mehko in nežno dlesen. Dobra rešitev je čista, prelikana gaza, ki jo ovijemo okoli kazalca, jo omočimo v mlačni vodi in z njo podrgnemo vsak zob posebej. To storimo po jutranjem in večernem hranjenju. Najlaže otroku umijemo zobe, če si ga položimo v naročje, kot bi ga hoteli nahraniti po steklenički, denimo. Izberimo zobno ščetko Prva zobna ščetka naj bo mehka, z zaobljenimi ščetinami in z ravno površino. Uporabite otroško zobno pasto, v kateri je manj fluora. Po umivanju ščetko sperite s tekočo vodo in jo postavite v kozarček v pokončen položaj, da se bo do naslednjega ščetkanja posušila. Pazite, da se ne bo dotikala drugih ščetk. Ko so ščetine ukrivljene in utrujenega videza, ščetko zamenjajte z novo. To storite vsaj na štiri mesece, četudi je ščetka na videz še lepa. Naj se malček umiva tudi sam! Otroci se zelo radi umivajo sami. Dovolite svojemu otroku to veselje, vendar umivanje vedno nadzirajte. Naučite ga, kako si pravilno umije zobe, a po vsakem umivanju na koncu ščetko primite v roke še vi in poskrbite predvsem za kočnike, ki malčkom radi >uidejo<. Otroku zobe vedno umijte spredaj, zadaj, ob straneh ter ravno površino kočnikov. Pravilno umivanje vsebuje naslednje štiri stopnje: Začnemo z zunanjimi površinami zgornjih kočnikov, se pomaknemo proti sekalcem ter nato na drugo stran proti kočnikom. Ščetka naj bo ob zobe prislonjena pod rahlim kotom. Premikamo jo s krožnimi gibi. Nato oščetkamo notranjo stran zob. Začnemo v zgornji vrsti kočnikov, nadaljujemo proti sekalcem in se pomaknemo na drugo stran. Ščetko postavimo pokonci in očistimo zadnjo oziroma notranjo stran zob. Na koncu očistimo še ravno površino kočnikov. Ščetka ravno drsi po kočnikih, tako da doseže vse vdrtine. Postopek ponovimo v spodnji vrsti zob. 10 načinov za lajšanje težav pri izraščanju zob Zibajte otroka, saj ga bo to pomirilo. Pojte mu, ker ga tudi vaš glas pomirja. Zamotite ga z igračko ali drugim priljubljenim predmetom. Prepričajte se, da otroku ni prevroče ali prehladno. Peljite ga na sprehod. Dajte mu ohlajen, zaobljen in z vodo napolnjen obroček, ki ga bo otrok žvečil in lajšal bolečine ob izraščanju. Kupite ga lahko v vseh trgovinah z otroško opremo. Masirajte mu dlesni, pazite le, da boste imeli čiste roke in postrižene nohte. Kupite hladilni gel, s katerim namažete otrokove dlesni. Nahranite ga. Ponudite mu koščke hrane, ki jih bo lahko žvečil ali sesljal in si na ta način lajšal bolečine. Najprimernejši so trakovi kruha ali rahlo kuhanega korenčka. Če ste povsem prepričani, da se otrok slabo počuti zaradi izraščanja zob, mu dajte žličko paracetamola. Otroka opazujte; če se bo počutil vse slabše, če bo imel vročino nad 38 stopinj in se bodo pojavili še drugi znaki (denimo izpuščaj ali driska), otroka peljite k pediatru, ker je verjetno zbolel. Ritem izraščanja Ob rojstvu ima otrok v dlesnih že nastavke za vseh 20 mlečnih zob. Oglejte si vrstni red izraščanja mlečnih zob, četudi so možna odstopanja, tako kot pri vseh ostalih pomembnih mejnikih otrokovega razvoja. 6 mesecev: otroku bosta verjetno izrasli spodnji enki, ki jima bosta kmalu sledili še zgornji 8 mesecev: izrastejo še spodnje in zgornje dvojke 10 - 14 mesecev: izrastejo prvi štirje kočniki (štirice) 18 mesecev: izrastejo trojke 2 leti - 2 leti in pol: izrastejo petice 5 načinov, s katerimi preprečimo karies Ko je otrok žejen, mu ponudite vodo ali mleko, nikoli sokov. Okoli enega leta otroka prenehajte hraniti po steklenički in ga namesto tega navadite na kozarček s posebnim nastavkom. Otroka prijavite na pregled pri zobozdravniku takoj, ko mu začnejo izraščati prvi zobje in poskrbite, da bodo pregledi postali redni del vaše skrbi za otroka. Otroku umijte zobe dvakrat na dan in pri tem uporabljajte izključno otroško zobno pasto, ki ima manj fluora. Poskrbite, da otrok ne bo pojedel prevelikih količin sladkarij in popil pretirano veliko sadnih sokov. Navajajte ga na nesladkan čaj, vodo ali mleko ter segajte po prigrizkih, ki ne vsebujejo veliko sladkorja. Prvi zobek! Prvi zobek se pri dojenčku lahko pojavi kot biserna bunkica v dlesni, ki jo lahko opazujemo in tipamo že več tednov prej, preden prodre na plano, lahko pa izraste nenadoma, brez predhodne najave. Naj bo tako ali drugače, pričakovanje prvega zobka je za starše veliko doživetje. Kdaj se bo prikazal? Večina dojenčkov prvi zobek dobi med dopolnjenimi tremi meseci in enim letom, v povprečju pa se pojavi okoli petega ali šestega meseca. Ko otrok dopolni dve leti in pol, ima običajno že vseh dvajset zob. Preden zobek izraste, boste zelo verjetno lahko otipali izboklino v njegovi dlesni. Izboklina je na otip trdna. Toda pozor: vsakič, ko tipate dojenčkovo dlesen, najprej umijte roke. Kako pa bi sploh posumili, da bo izrasel prvi zobek? Ko izraščajo zobje, se dojenček ponavadi zelo slini, včasih brez razloga zajoka in nenehno grize igračke, vaše roke, pleničko...Išče karkoli, kar bi mu lahko dalo tolažbo in ga rešilo tistega, kar ga tišči v dlesni. Nekateri otroci imajo v tem času rdeča lička kot da bi imeli vročino. Ponoči se zbujajo in jokajo več kot običajno. Okoli ust in po ličkih lahko dobijo izpuščaj. Nega zob od samega začetka Ko se pokaže prvi zobek, morate od vsega začetka začeti skrbeti zanj. Zobna ščetka v začetku, ko zob še ne bo povsem izrastel, seveda ne bo najboljša ideja. Bolje je zob čistiti s prstom, ki ga zavijete v čisto in prelikano pleničko. Kasneje, ko bo malček star približno eno leto, pa mu kupite prvo zobno ščetko in zobno pasto za otroke. Čeprav naj bo skrb za čiste zobe predvsem na vaših ramenih, pa otroku vseeno dovolite, da se na začetku ali na koncu umivanja ščetkanja loti tudi sam. Zelo verjetno mu bo ščetka zelo všeč, ščetkanje pa veliko manj... Starši se pogosto sprašujejo, do kdaj naj otroku umivajo zobe, saj si že štiri in petletniki na videz zelo spretno umivajo svoje zobe. Zobozdravniki priporočajo, naj starši sodelujejo vsaj do sedmega leta starosti. Otroka je treba do tedaj naučiti temeljitega čiščenja in pravilne tehnike umivanja. Pomembno je tudi, da za otroke kupujete otroško zobno pasto, četudi bi si želeli umivati z zobno pasto za odrasle. Slednja ima namreč več fluora kot otroška, zaradi česar lahko zobe obarva rumenkasto. Sicer pa paste za odrasle otroke "pečejo"
Vsestranska skrb za zobe Ko otroka začnemo navajati na gosto hrano, je pomembno, da skrbimo za uravnoteženo prehrano, v kateri je čim manj enostavnih sladkorjev, ki povzročajo karies. Četudi otrok nima še nobenega zobka, se izogibajte sladkanim pijačam in jedem. Najboljša pijača je zagotovo voda, če ne gre drugače, pa razredčen sadni sok. V posteljico ga nikoli ne pospremite s stekleničko mleka, soka ali sladkanega čaja. V posteljo naj gre malček vedno z umitimi zobmi, nočna pijača pa naj bo voda. Za pravilno nego zob in zdrave navade morajo poskrbeti starši, kajti otroci bi naredili tako, kot je zanje najbolj prijetno v tistem trenutku. Izgovor, da si ťotrok noče umivati zob, jaz pa ga ne silimŤ ali pa da ťotrok hoče sladko, jaz pa ga ne morem kar naprej omejevatiŤ je slaba usluga otroku in je neodgovorno sprenevedanje, pravzaprav prelaganje starševske dolžnosti na otroka. Pred rojstvom Otrokovi zobje se oblikujejo v dlesnih v drugem trimesečju nosečnosti. Že takrat lahko veliko naredite za otrokove zobe. V svojo prehrano vnesete čim več kalcija. Veliko ga je v mleku, jajcih, zeleni listnati zelenjavi, fižolu in ribah iz konzerve. Vredno si je zapomniti, da je od genske zasnove odvisno, kako hitro bodo otroku izrasli zobje. Če so vam izrasli zgodaj, je zelo verjetno, da bodo tudi vašim otrokom. Hitrost izraščanja zob ne pomeni čisto nič za kasnejše zdravje zob, pač pa je zelo verjetno, da bodo pozno ali zgodaj izrasli tudi pravi zobje. Nikar ne poskušajte tega doma! Starši že od nekdaj poskušajo omiliti neugodje, ki ga otrok občuti, ko mu izraščajo zobje. Babice in tete imajo vedno v rokavu pripravljen sto in en recept za lajšanje tegob, vendar niso vsi suho zlato. Nekateri so celo prav neverjetni. Denimo duda, namočena v med, vtiranje alkohola v dlesni ali mešanica iz makovega cveta in rjavega sladkorja, ki jo prav tako vtremo v dlesni. Sladkor, alkohol in opiati so zelo nevarni! Med, ki je za odrasle zdrav in ščiti imunski sistem, je lahko za dojenčke škodljiv. Povzroča lahko botulizem, katerega posledica je paraliza ali celo smrt. Da bo izraščanje lažje Če ima vaš otrok nabrekle in boleče dlesni, bo verjetno hotel ves čas preživeti pri vas v naročju. Poleg nežnega objema lahko poskusite tudi naslednje: s čistim prstom mu masirajte dlesni, kupite mu gumijast obroček, ohladite ga v hladilniku in mu ga ponudite za grizenje, ko že zna jesti hrano, narezano na trakove, mu narežite korenje in kumaro, da ju bo grizel. Vendar pozor, ves čas bodite zraven in glejte, da se mu kak košček ne zatakne v grlu. Narežite banano na podolgovate koščke in jih zmrznite v skrinji. Iz skrinje jih vzemite deset minut prej, preden mu jih ponudite. V lekarni lahko kupite gel in kapljice, s katerim masirate dlesni. To mu olajša bolečino. Ali izraščanje zob spremlja vročina? Ljudje pogosto mislijo, da so vročina, bruhanje in driska običajni spremljevalci izraščanja zob. Dejstvo je, da otrokovo počutje v tem času ni najboljše, več joka in se ponoči zbuja, zaradi česar je njegov imunski sistem oslabljen in možne so infekcije. Vendar pa bi bilo napačno, če bi vročino, bruhanje in drisko pripisali zobem in vse skupaj pozabili, saj majhen otrok lahko zelo hitro dehidrira. Če vas mučijo morebitni dvomi, peljite otroka raje k pediatru. Izkušnje Aljine mamice "Hči je nenehno jokala," pravi Tereza, mamica dveletne Alje. "Njeni zobje niso in niso izrasli celo večnost. Pri osmih mesecih je vendarle prišel na dan prvi, takoj za tem še drugi. Eden spodaj in drugi zgoraj. Potem so prišli štirje hkrati. V tistem času je bila Alja zelo jokava in je hotela biti nenehno v naročju. V drugem zamahu izraščanja je dobila vročino. K sreči je trajala le en dan in sem jo uspešno nadzirala s paracetamolom. Ponoči se je pogosto zbujala, vendar je čez dan nadoknadila primanjkljaj. Največ težav je bilo s peticami, verjetno zato, ker so bile največje. Zdaj čakamo še na zadnje štiri zobe." Zobki rastejo! Prve simptome rasti dojenčkovih zob boste verjetno opazili že pri desetih tednih, lahko pa tudi šele pri štirih mesecih. Pri nekaterih dojenčkih so izrazitejši, pri drugih pa manj opazni. Najbrž pa bo prvi znak, ki ga boste opazili - povečano slinjenje, ki mu bo sledilo obdobje slabe volje, joka in bolečin v dlesnih. Lahko se zgodi, da boste prebedeli noč z jokajočim otročkom v naročju. Kako naj pomagamo dojenčku, ki ga bolijo dlesni? Dojenčki imajo nežne dlesni. Ko jim pričnejo rasti mlečni zobje, se jim dlesen vname. Dojenček točko vnetja občuti kot tujek v ustih. Trudi se, da bi ga odstranil. Za nekatere dojenčke se zdi, da jim rast zob povzroča neznosno bolečino, za druge pa, da jih sploh ne boli. Običajno se najbolj burno odzovejo na prvi zobek. Morda se kasneje navadijo na bolečino in na to, kako živeti z njo. Zdi se, da jih bolj kot prediranje dlesni pri drugih zobeh, boli prediranje pri kočnikih, ker so pač tako veliki. Na srečo pa kočniki zrastejo običajno šele po prvem rojstnem dnevu. Bolj ko je dlesen vneta in bližje ko je mali ostri zobek površini, stalnejša postane bolečina. In vsak med nami, ki ga mučijo bolečine, postane razdražljiv in vznemirjen. Pravimo, da si nisi več podoben. Če bo imel otrok - in vi z njim vred - srečo, bo zob pokukal ven hitro, v nekaj urah ali dneh; žal pa lahko takšno stanje traja tudi nekaj tednov. Znaki izraščanja zob Posip na obrazku Opazili boste, da ima dojenček okoli ust in na ličkih suho, rdečkasto kožo, polno drobnega posipa. Kožo je zdražilo neprestano slinjenje, dotikanje predmetov, tlačenje rokic v usta, skratka vse, kar dojenček poskusi storiti, da bi si pomagal sam. Pomagate mu lahko tako, da ga občasno nežno obrišete po obrazku tam, kjer se pojavlja posip. Ponoči namestite vpojno brisačko ali pleničko na blazino - tam, kjer otroku priteče iz ust slina. Če je koža izsušena, jo lahko namažete z nežno kremo za dojenčke. Pokašljevanje Ker ima otroček v ustih več sline, občasno drobno zakašlja. To ni nič zaskrbljujočega; preverite pa, ali otroček nima vročine, niti ni videti kakšnega znaka alergije. Mnogi otroci pokašljujejo tudi potem, ko jih slina v ustih ne moti več; ker opazijo, da so s kašljanjem pritegnili pozornost, pa tudi zato, ker jim je všeč novi zvok in si ga želijo ponavljati. Grizenje Marsikatera mamica je že zavreščala, ko jo je med dojenjem ugriznil mali ostri zobek. Otroček seveda ne stori tega zanalašč ali v znak sovražnosti. To stori zato, ker mu pritisk na boleče mesto vsaj za trenutek olajša bolečino. Grize vse, svojo rokico, igračko, prsi, ki ga hranijo, pa tudi prst očka, ki se hoče z otročkom malo poigrati. Grizenje prsnih bradavic ni znak niti razlog, da bi opustili dojenje. Prav tako ni na mestu klofutanje dojenčka po ličkih (da bi ga - refleksno kot psa - naučili, naj ne grize). Naj vas spomnimo, da dojenčki grizejo prsne bradavice predvsem tedaj, ko so se že nasitili in se želijo še poigrati, in pa da obdobje grizenja bradavic hitro mine. Odklanjanje hrane Če otročka dojite, boste opazili, da se vede zelo čudno. Najprej tesnobno joka, da bi se dojil, potem pa že čez trenutek bradavico izpusti in noče sesati, čeprav še joka od lakote. To ponavlja kar naprej, ker je lačen in ker ga hkrati tako boli v dlesnih, da bradavico izpusti, kljub temu pa neprestano išče tolažbo pri prsih. To je zelo naporno obdobje za mamico in za dojenčka, saj je jok, neprestano sesanje in spuščanje bradavice frustrirajoče za oba. Podobno boste opazili pri otroku, ki že je pretlačeno hrano. Kar naenkrat ne bo hotel več jesti. To naj vas ne skrbi, ker bo minilo - razen če otrok kar nekaj obrokov zapored sploh ne poskusi, če ne pije ali če je veliko premalo kar nekaj dni zapored. Potem se posvetujte s pediatrom. Driska Strokovnjaki se še vedno ne morejo zediniti, ali je driska res povezana z rastjo mlečnih zob. Marsikatera mamica pa o tem sploh ne dvomi, ker ima pač lastne izkušnje. Verjetno gre za posledico velike količine sline, ki jo otroček pogoltne. Naj pa vas opozorimo, da driske pri dojenčkih ne gre podcenjevati, ker ima lahko zelo hude posledice. Zato ob pojavu driske, ki ne mine, nikar pogumno ne mislite, da otročku pač rastejo zobje, pa ima drisko; rajši se čim prej posvetujete z zdravnikom. Nizka temperatura Tako kot drisko, tudi malo povečano telesno temperaturo zdravniki le neradi povezujejo z rastjo zob. Zato ker je to lahko znak začetka mnogih, tudi nevarnih bolezni. Ni dobro, če nizko temperaturo odpravite kar z zamahom roke; češ, da gre le za zobe. Ste res prepričani, da je tako? Majhno povečanje temperature sicer pripisujemo vnetju dlesni, da pa boste res prepričani, da je vse prav, kljub vsemu pokličite zdravnika, če vročina traja dlje časa - tako, kot bi ravnali, če ne bi sumili, da so razlog za vročino zobje. Nočno bedenje Čisto jasno je, da bolečina ne gre spat z nočjo. Marsikateremu dojenčku in njegovim ubogim staršem bolečina zaradi zob ne pusti spati! Še celo tisti srečneži, ki so že spali vso noč, se prično znova prebujati. Naj vas potolažimo, da bodo težave večje pri prvem zobku, potem pa vedno manjše. Krvavenje v dlesni Rast zob včasih povzroči krvavenje v dlesni. Opazili ga boste kot modrikasto točko. To ni nič nevarnega. Ne posegajte vanjo, saj bo izginila sama. Lahko pa otročku pritisnete na tisto točko nekaj mrzlega (v hladilniku ohlajeno igračo za grizenje), ker mu bo to olajšalo bolečino in pospešilo izginjanje podplutbe. Vlečenje za uho in drgnjenje lička Bolečina zaradi zoba lahko odseva tudi do ušesa in v lička, še zlasti, ko prodirajo kočniki. Zato se nekateri otročki vlečejo za uho in drgnejo lička. Toda nikar ne pozabite, da je vlečenje ušesa lahko tudi znak bolečin v ušesu, ki ga povzroči vnetje ušes. Če sumite kaj takega, pa če otroku rastejo zobje ali ne, pojdite k zdravniku. Nezdravljeno vnetje ušes ima lahko zelo hude posledice! Kaj pomaga zoper bolečine? Za to, kaj vse pomaga zoper zobobol, je toliko receptov, kolikor je babic, tetic in sosed. Nekateri nasveti so uporabni, drugi ne. Naj naštejemo nekaj tistih, ki jih priporočajo sodobna medicina in tudi babice. Ponudite mu nekaj, kar bo grizel Saj ni treba, da ima prav vse, kar ima otroček v ustih, tudi hranilno vrednost. Otročkom vsaj malo odleže, če lahko nekaj pritisnejo na boleče mesto. Najbolj pomaga, če je tisto, kar si pritisnejo na dlesen, ledeno mrzlo. Lahko bi zmrznili koščke banane, zavili košček ledu v svež, zlikan robec, mu ponudili ohlajen korenček (ne ponudite mu ga več, ko bo zobek že zunaj, ker bi lahko odškrnil košček korenčka in se z njim zadušil!). Pomagajo tudi plastične igračke za grizenje (še zlasti tiste, ki se jih ohladi v hladilniku), pa tudi mehke frotiraste igračke, ki pa naj bodo vedno oprane. Pomagajo pa tudi piškoti (brez sladkorja, prosim), toda ko bodo zobki zunaj, je bolje, če jih ne ponujate več, ker se že pričnejo težave s propadanjem zob. Nikar pa ne pozabite, da mora otroček jesti vedno pod nadzorom in v sedečem položaju zaradi nevarnosti zadušitve. Drgnjenje dlesni Veste, kateri predmet je večini dojenčkov najbolj všeč za drgnjenje dlesni? Očkov ali mamin prst. Zato je najbolje, če mu boleče mesto na dlesni nekoliko pomasirate s prstom - s čisto roko, seveda. Čeprav se otročki prvi trenutek skušajo prsta otresti, ker jih dotik zaboli, pa že naslednji trenutek začutijo olajšanje in se umirijo. Mrzla pijača in hrana Ponudite malčku stekleničko ali otroško skodelico z mrzlo vodo. Vanjo lahko vržete tudi kocke ledu (a le v zaprto skodelico). Otrok naj na sploh veliko pije, saj izgublja tekočino z jokom, mahanjem z ročicami zaradi bolečin, slinjenjem in morda z drisko. Če otrok težko je, mu ponudite ohlajeno hrano. Mrzel je lahko hruškov pire, jabolčni sok, čežana in jogurt. Sredstva za zmanjševanje bolečin Če nič od naštetega ne pomaga, prosite zdravnika za nasvet, ali lahko otroku ponudite paracetamol. Zdravnik bo določil tudi odmerek. Bolje je, da sami ne ponujate otroku nobenega sredstva za lajšanje bolečin, če se ne posvetujete z zdravnikom! In še nekaj: ponekod so imeli navado, dajati otroku robec s kruhom, namočenim v alkohol. Nikar ne storite kaj takega! Alkohol je za otroke nevaren strup. Kdaj zraste prvi zobek? V povprečju se pokaže prvi zobek v sedmem mesecu; toda to pomeni le, da nekaterim otrokom zraste že pri treh mesecih, drugim pa pri enem letu. So pa tudi primeri, ko so zobje pričeli rasti prej in kasneje, toda to je redko. Zgodnja ali kasna rast zob je nekaj, kar podedujemo. Vprašajte svojo mamo in taščo, kako je bilo pri vas in pri možu, pa boste lahko predvideli, kdaj bo prvi zobek pokukal na dan pri vašem dojenčku! Najbrž boste opazili, da značilni simptomi rasti zob prehitevajo trenutek, ko je zob prvič mogoče videti izven dlesni, kar za dva do tri mesece. Naj pa opozorimo, da nimajo vsi otroci značilnih simptomov, ki smo jih našteli. Pri nekaterih jih boste opazili več, pri drugih pa manj ali celo nobenega. Prav tako ni mogoče z gotovostjo reči, kako močna je bolečina, ki jo občuti otroček. Mlečni zobje običajno zrastejo po označenem zaporedju, seveda pa je možno še veliko drugačnih zaporedij. Če pa zobki ali par zob ne zraste, vas bo pediater napotil k otroškemu zdravniku. Zapišite si, kako so otroku zrasli zobje: zgodaj ali pozno. Tako bo tudi pri stalnih zobeh! Lep pozdrav! monja
_____________________________
Mati ni oseba, na katero bi se opirali, ampak oseba, ki naredi opiranje nepotrebno...
|