violinski
|
Čer! Ej, a sva z Aljošo zadnja, ki še ne lulava na kahlo? No, če se temu lahko tako reče. On mi namreč trdi, da v vrtcu hodi na kahlo lulat, zvečer pred spanjem se pa tudi spomni, da bi šel še na kahlo enkrat. Preko dneva se drugače nikoli ne spomni in tudi če ga vprašamo, če gre na kahlo reče "ne". Da vam zdej malo razložim, kaj me je zadržalo, da se tri dni nisem javila (saj vem, toliko pišem vedno, da niti opazite ne, če me kak dan ni ) - v soboto smo štartali z obiskom Leclerca, je bilo treba 'ta veliko' naredit, smo imeli že kak teden napol prazen hladilnik in se mi je končno posvetilo, da je to zato, ker je Mercator v Šiški zaprt - tega imam najraje, druge trgovine mi pa ne potegnejo tako, ali pa v njih nakupim samo določene stvari. V Leclercu smo se potem spustili z zavor . Popoldne smo pospravljali otroško sobo, je bil kar projekt . V nedeljo smo naložili bicikle na avto in šli na Vrhniko, kjer smo počakali sonce in skupaj s sestrino družino naredili eno lepo 10km turo okrog Vrhnike (Močilnik, Verd, pa še tam nekje do ribnikov....). Ful je bilo fajn, pa jaz sem se šele tretjič na mojem novem biciklu vozila in sem imela zadaj Lano (ne Aljošo, kljub temu, da je malo lažji, ker je on še vedno v fazi 'bo_tati!') in sem se na začetku malo lovila. Sem morala ugotoviti, kako sploh gredo menjalniki gor pa dol, pa ravnotežje me je dajalo, dokler nismo naredili ene runde 20km/h, potem sem se pa že našla. Aljoša je nato spal tri ure popoldne, pa tudi zvečer smo se kar pozno vrnili domov, smo ob povratku morali skočiti še do moževe sestre pobrat pošto, ker je na dopustu, pa da se ji ne bi zabasal nabiralnik, smo ga spraznili. Današnji dan je pa bolje, da se ne ponovi. Sem obljubila, da bom kaj več napisala o tem, kaj me je danes čakalo. Bila sem priča na glavni obravnavi v eni zadevi iz stare službe. Na drugem koncu Slovenije . Punce moje, kaka beda! Ravno to, da sem tista, ki 'vse ve' in 'se vsega spomni', kaj se je v stari službi dogajalo je bil eden od razlogov, da sem od tam odšla. Zdaj sem pa morala se spominjati še stvari izpred šest let in pol. Ma jasno, da nimam pojma, kaj je takrat bilo, vmes sem bila dvakrat na porodniški in itak dobro veste, kako nosečnost vpliva na spomin.... Pol sem pa še menjala službo in dejansko skorajda zanalašč pospravila vse 'v prašni arhiv v zadnjo omaro svojega spomina', ker me res čisto nič več ne briga. Sicer sta bila sodnica in odvetnik, ki 'me' je zastopal ful fajn in mi je bilo vse jasno, kaj hočejo ugotovit, ampak me je masirala kar tričetrt ure. Je bila ful natančna, ala ji vera. Ko sem prišla v službo pa sem začela delat in se do konca delovnika sploh nisem ustavila. To se mi ne vedno zgodi, je pa v redu, saj navsezadnje če je ful dela ful dobro funkcioniram. Edino pol sem bila tko zmatrana, da sem komaj pripeljala do centra, kjer je volan prevzel dragi. Otroke sta danes popoldne prevzela tast in tašča, tako da sva opravila še ene stvari, ki jih lahko narediva samo, če njiju ni zraven........No, da ne bo pikantnih misli - govorim o naročilu podnov za hodnik in podobne stvari, ne o kakšnem !! Tia - Aljoša se je rodil, ko je bila Lana stara 20 mesecev in pol, v veliko posteljo pa je šla, ko je bil Aljoša star 6 mesecev in je šel v njen takratni kinderpet, torej pri 26 mesecih. Ven iz plenice preko dneva smo jo dali šele pri 30 mesecih, ponoči pa skoraj deset mesecev kasneje, je sama prosila, da ne bi imela več pleničke ponoči (je bila pa takrat že več kot dva meseca plenica ponoči popolnoma suha, vendar smo se ravno selili, pa je nisem hotela obremenjevati še s tem, da ne bi bilo preveč stresov naenkrat). Petri, čestitam Davidu za hitro vključitev v vrtec, si kar mislim, koliko je lažje vključit v vrtec že tako velike otroke, da jim lahko poveš, da se bodo igrali z novimi igračami in z drugimi otroki in te čisto razumejo. Jaz k sreči z mojima otrokoma nisem imela težav, Lana je šla v vrtec dva dni po svojem prvem RD, Aljoša pa pri 15 mesecih, ampak vem, da ima veliko staršev drugačne izkušnje. Jaz mu želim, da bi še naprej užival in sploh vsem otrokom želim, da bi se imeli lepo v vrtcih in šolah. Ery, držim pesti in maham s svojo čarobno paličico, da bi bila parcela v redu za gradnjo, moj tast in tašča pa tudi svak in svakinja od moje svakinje imajo hiše zgrajene v ful strm breg, pa sploh ni nobene težave, res. No, ne morem govoriti za to parcelo, ki jo vidva ogledujeta, seveda, saj je nisem videla. Skratka, naj vama uspe!!! Jessy, uživaj v šoli v naravi!!! Zdej moram pa še Zoyine slike it pogledat, že komaj čakam.
|