Gina
|
IZVIRNO SPOROČILO: snorlax Namreč, pri nama je tako, da sem jaz občasno besna , ne jezna, na svojega moža in to samo zato, ker je premalo doma in sem prepuščena sama vsem v zvezi z otrokoma od krožkov, vrtca, šole, do nakupovanja, bedenja ponoči... skratka vsega. In če gledam to s Tjazyjevega zornega kota, ima prav. Kajti besnim nad tem, da si mož poleg obveznosti utrga tudi čas, da v miru spije kavico, poklepeta s prijatelji itd. meni pa ga zato zmanjka in posledično meni še bolj primanjkuje časa včasih tudi za osnovne potrebe. Ampak - bistvo je to, da sem v resnici besna na sebe, ker vedno na prvo mesto postavljam otroke, moža, gospodinjska opravila in vse drugo in si ne znam in ne upam vzeti časa zase. Hmm, o tej trditvi sem jaz razmišljala podobno, dokler....nisem ugotovila, da ni čisto tako. Otrok npr. je lačen in mora jest. Tuli, dere se...moraš naredit flašo ali pa mu dati večerjo. Ne moreš čakat še tri ure, razen če je otrok star 10 let. In z ogromno OBVEZNOSTMI je tako. Moškega ni, ker je šel na pivo ali klepetat. On je poskrbel zase. Tebi ni dal možnosti, da bi si ti vzela čas zase, ker si je enostavno vzel čas zase in te postavi pred dejstvo, da se njemu ne ljubi, ker je utrujen in mora poskrbet zase (iti na pivo, klepetat, športat, karkoli že...). Ti si pa v tem primeru PRISILJENA naredit sama, ker otrok terja tisto TAKOJ. Torej razlika je v tem, da si moški vzame svoje hobije kot nekaj, do česar je upravičen, ženske moramo pa prosit in si izborit tisto kavo s frendico, ap rezervirat termin ne vem koliko prej. Ne ne, nismo enakopravni, nikakor ne. Moški so precej bolj ego, kot smo mi, to je dejstvo. Nagnjeni so k temu, da poskrbijo zase - najprej. Potem, če imajo voljo, pa še kaj naredijo. No, seveda obstaja še drug tip moškega, z velikim občutkom odgovornosti, ki veliko naredijo, vendar so taki večinoma zelo sitni in hočejo od žene še 4x toliko da naredi kot tisti moški, ki si vzamejo čas zase. Tako zelo posplošeno sem napisala, ne se obešat na malenkosti, seveda obstaja še kaka srednja varianta. Ampak ne moremo zanikat dejstva, da smo različni in da ženske v marsikaterem primeru nimamo izbire, smo prisiljene v nekaj, predvsem naredit nujne reči, mnogo nujnih reči, ki nas izčrpajo, dokler so otroci mali, ker moških enostavno ni blizu tisti hip. Še odgovor na Tjazyjev post. MOgoče se je malce nerodno izrazil. Ne maramo tistih reči, ki jih pri sebi sovražimo. Če razložim še drugače. Jaz ne maram npr. ignorance na ljudeh. Pri meni jo boste težko zasledili, ker je ne zmorem, celo sovražim jo na trenutke. Vendar...ne moremo zanikat, da smo mi vsi skupeh vseh lastnosti. Se pravi jaz ne maram ignorance - na sebi - zato je ne dajem naprej, čeprav jo prav gotovo nekje v skritem kotičku sebe premorem. Ko bom sprejela ignoranta v sebi, me le ta ne bo več motil. Ali drug primer. Ne maram ega, nisem trmasta in egizma ne prenesem - na sebi - to mi je odraz primitivnosti ljudi. Zato se jaz nikoli ne vedem egoistično, imam probleme s tem in to hude, kadar bi morala biti taka. Ha, ha...a štekaš?? Ko bom sprejela egoista v sebi, mi egioisti ne bodo več delali nobenih problemov. Zato jih polno srečujem, da me bodo naučili sprejemat to drugačnost. Seveda te včasih motijo tudi reči, ki jih pri sebi ne maraš, pa si jih želiš spremeniti - in veš da te lastnosti imaš. Mene npr. včasih moti kolerična reakcija kolerikov, pa sama enako včasih delam. Enako je s tabo. Tvoj je različen, da te bo naučil sprejemat drugačnost v sebi - tisto, česar je najmanj v tebi. Jaz te sicer čisto razumem,da ti gre na živce, če te tvoj vedno poklopi, pa otroku daje potuho, kadar ni treba. Mene bi to tudi zelo motilo. Ampak....imam občutek, da to ni vse, kar te moti pri njem, sicer ga ne bi imela za velikega egoista in ne bi sovražila vseh moških. MOra biti še kaj več narobe v vajinem odnosu.
|