Nika27
|
Z mano je bilo isto. Že v porodnišnici ni bilo mleka, tudi ko sem ga črpala, ga je bilo le 10 ml. Sestre so me silile dojit, mali je bil praktično vseskozi pri meni, da ni jokal. Predvsem ponoči, da nisva budila drugih v sobi. Poleg res bolečih šivov (celo zdravniki so kar gledali, častna) še mleka ni bilo, mali je polival in tako izgubil še tisto, kar sem "pridelala". Totalna travma. Potem sva prišla domov, mali je še vedno izgubljal na teži, patronažna pa je dejala, naj dojim kolikor mogoče na gosto. Mali je jokal, jaz sem jokala... Ko je prišla na obisk sestrična, mi je dejala, da je njenih 5 otrok zraslo ob adaptiranem mleku in da če sem pametna, naj mu ga dam, če nočem, da je otrok lačen. Tako sem po 14 dneh začela dodajati, mali je spal celo noč od 1,5 meseca dalje. Danes je star 17 mesecev, lepo razvit, velik za svojo starost, NI DEBEL, tako kot nekateri strašijo, veliko že govori, je vesel. Zato: ne sekiraj se, dobra mama poskrbi za svojega otroka, mu da jesti, ga ima rada. Če pač nimaš mleka, ga pač nimaš. Daj otroku jesti pa boš srečna ti in malček. Ne oziraj se na druge, važna je sreča tvoje družinice. Srečno!
|