|
Misek -> RE: Krst - osebna odločitev staršev (24.7.2006 13:32:42)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Gina
Neverjetno je, koliko kompleksov je v ljudeh. Jaz nikoli ne čutim, da bi me kdo želel prepričati, da sem jaz slabša. Ne glede na to, kja mi kdo pripoveduje ali v kaj me prepričuje, se v moji glavi nikoli ne pojavi občutek, da sem jaz slabša ali da mi hoče to povedat. Še če bi mi kdo direktno rekel,da sem zanič, čudna, grozna ali kaj vem kaj, bi mi bilo vseeno. Še smešno bi se mi zdelo.
Meni se niti najmanj smesno ne zdi, ko cerkev prepricuje kako smo slabi tisti, ki zagovarjamo pravico do splava in kontroliranje rodnosti. Niti najmanj mi ni smesno, ko cerkev prepricuje, da je samo prepoved splava tisti moralni, eticni in human nacin resevanja problemov. Posebej se mi ne zdi smesno, ker je iz podatkov razvidno, da taksna resitev vodi k precejsni smrtnosti zensk in zelo veliko pripomore k zvisanju stevila oboljenj na rodilih, ki imajo za posledico steriliteto.
Niti najmanj se me ni zdi smesno, da za vedno vecje stevilo manjrodnih druzin krivijo zensko razvajenost, ker ne ve kje ji je mesto, pa tudi za vedno vecje stevilo locitev so krive zenske. Niso navajene nic potrpet itn. (niso podlozne mozu, kakor so obljubile pri poroki).
Vse lepo in prav do tega trenutka, dokler cerkev s takimi stalisci ostaja v okviru svojih vernikov. Situacija se spremeni v tistem trenutku, ko cerkev odpre "fronto" za priznavanje njenih zakonov kot posvetnih. Da o tem, koliko so zenske "slabse" od moskih po cerkvenih staliscih niti ne govorimo. Problem je ali se prepoznas kot zenska ali ne, ali ti je pa vseeno. Stopnja razvitosti druzbene zavesti in lastnih stalisc.
Te zgodbe o tem, da ti je vseeno kaj kdo govori so samo zgodbe. Lahko ih zavestno postavis na stranski tir, no vecino smo ljudje emotivna in druzbena bitja, pa nam ni vseeno. Prvic ko bos prizadeta zarad necigar besed o tebi ali tvojih postopkih se spomni tega, pa premisli, ali ti je res vseeno.
Če si prepričan v svoji glavi, da je s tabo vse ok, se ti drugi zdi bogi in zmeden, če ti kaj takega pravi, še zamerit mu ne moreš, ne pa da bi njegove besede lahko resno vzel. Še celo če ti nekdo kaj takega naredi, se pravi da ti z dejanjem pokaže, kaj si misli o tebi, to ne pove nič o tebi, ampak kvečjemu o tistem, ki to dela.
A daj no. Ce te nekdo prepricuje da si **** in ti to pokaze tako, da ti rasiri noge in te posili, to pove res najvec o tistemu, ki te je posilil, vendar obstoja tisto kar si tukaj zanemarila, kako se to odraza na tebi. Ah .., pozabila sem, enostavno se ne oziras, vseeno bi ti bilo, celo se smesno bi ti bilo. Precej ementalerska logika.
No in ce bi cerkev uspela, da se prepove locitev npr. in bi ti tako pomagala da bos boljsa zena, zenska in mati, bi to govorilo vec o njej sigurno, vendar je vpliv na tvoje zivljenje vecji kot bi smel biti. Ni govora samo o besedah, vecji problem so dejanja, ki sledijo za potrditev stalisca, da je nekdo slabsi in mu se mora z zakonom dopovedati, ker sam ni zmozen, kako in kaj naj dela in kako in kaj ne sme. Ne samo da si slabsi, temvec si tudi nerazsoden, pa ne ves kaj delas. Potrebno je samo malo pogledati pod povrsino.
In če imaš to v glavi, potem ni variante, da bi se počutil manjvrednega ali da bi dobil idejo, da te nekdo hoče prepričat, da si ti kaj manj vreden. Torej se moraš najprej znebit kompleksov, da boš lahko srečna v življenju in tolerirala drugačno razmišljanje.
Napacen prijem. Ce napisem, da nekdo prepricuje da si slabsi, to se vedno ne pomeni, da mu verjamem. Da pa ne opazis, da te nekdo v nekaj prepricuje je pomankljiva sposobnost dojemanja. Opaziti, da te nekdo prepricuje nima nobene direktne zveze s tvojim sprejemanjem ali nesprejemanjem tujega mnenja, pa celo ko se gre o tebi. Ce bos opazila, da te nekdo osvaja, to se ne pomeni, da te je osvojil. Tako tudi ce opazis, da te nekdo prepricuje, se vedno ne pomeni, da te je preprical. Zato je tvoj komentar o kompleksih, sreci in toleriranju popolnoma nepotreben in odvec. Sicer pa res malo tesko toleriram stalisca in dejanja, ki direktno negativno vplivajo ne samo na moje zivljenje.
Poglej, tukaj imaš dve varianti, ankico, ki ne verjame in mene, ki verjamem. Pa se nobena ne počuti ogroženo. Vse je v glavi.
Ne samo v glavi. Osebno se ne pocutim ogrozeno, kar je jasno vidno (ce zelis videti). Ne da mi miru druzbena zavest. Svet se mi ne konca pri "meni" in pri "jaz".
Če pa glava pravi - ogrožen sem, potem imaš pa problem. Velik problem, ki je zrasel zgolj in samo....v tvoji glavi.
Aha.. torej... ce zivis v nevarnem naselju,opazis dolocene indice in ti glava pravi - ogrozena sem, to ni realen problem, to je velik problem, ki je zrasel zgolj in samo ... v tvoji glavi? Ce pa opazis, da si ogrozena, si kaj ze .. polna kompleksov? [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Svasta.
Sicer pa ce gres ven, pa te nekdo osvaja in misli, da si **** ter ti to z dejanji pokaze, ce opazis, da te tretira kot kurbo, se v tvoji glavi nikoli ne bi pojavil obcutek, da ti hoce povedati, da meni da si **** (po tvoji logiki iz prvega odstavka tvojega posta)? Torej, ce opazis si polna kompleksov in ne mores biti srecna in tolerantna do drugih mnenj. Ce ne opazis da si za njega **** in ce ne opazis, da te tako obravnava, oz. ce imas rascisceno v svoji glavi mu ne mores zameriti in ti je celo smesno? Bi se nasmejala? Poskusi si pricarati te slike, pa pri sebi premisli koliko ti je zares vseeno.
|
|
|
|