|
Misek -> RE: Krst - osebna odločitev staršev (19.7.2006 9:51:00)
|
Kerensa,
Sama sem na istem. Niti krscena, niti nic drugega cerkvenega. Moz je pa krscen in vernik. Vernik v srcu in dusi. Tasca in svak zagrizena vernika - od tistih s plasnicami, kar rece duhovnik - tako je, nobene kriticnosti niti premisljevanja o slisanem. Rahlo slepa sta na zdrave oci.
Prvi pritiski so se zaceli okoli poroke. Odlocila sva se, da se cerkveno porociva. Jaz kot nevernica, on kot vernik po Pavlovem pravu. Vendar se je izpostavilo, da se jaz kot nevernica ne morem porociti po Pavlovem pravu, ker sem bila prej v civilnem zakonu. Nesmisel, vendar... moj bivsi moz je bil krscen (in samo krscen), pa na podlagi tega, da je on bil krscen, ne glede na to da najin zakon ni bil cerkveno sklenjen, bi ga morala cerkveno razvezati, da bi se lahko porocila cerkveno kot nevernica !!??
Tako lahko svoji tasci razlozis, da se ti ne mores cerkveno porociti - morbit bo dala mir :)
Tedaj so mi predlagali, da je enostavneje kot razvezovati zakon pred cerkvenim sodiscem krstiti se, ker se mi s tem dejanjem vse izbrise. Pri tem me je zmotilo nekaj stvari:
- Za mene kot nevernico je cerkveno sodisce neveljavno. Razvezovati nevernikov civilno sklenjen zakon pred cerkvenim sodiscem je prisiljevanje neclana RKC, da cerkveno sodisce sprejme kot posvetno in prizna jurisdikcijo cerkvenega sodisca nad njim. IMO popolni nesmisel.
- Dejstvo, da so mi ponudili krst kot resitev problema in da so me postavili v situacijo, da sem direktno odgovorna za dusno usodo cloveka, ki ga imam rada in s katerim zelim preziveti zivljenje je IMO izsiljevanje. namrec, ce se moj sedanji moz ne bi cerkveno porocil, je izkljucen iz verskega zivljenja toliko casa, dokler to ne "popravi". Tako pridemo do tega, ce se jaz krstim in se cerkveno porociva, on lahko nadaljuje s svojim duhovnim zivljenjem brez ovir, ce se pa ne krstim in posledicno ne porociva cerkveno, mu je to onemogoceno.
- Bilo je vseeno ali verujem ali ne. Pomembno je bilo da sem stevilka vec, ime vec v cerkvenih knjigah.
- Moj moz je kriv, ker ima rad. In po razlagi istega duhovnika ispade, da ga "Bog" nima rad, ker ljubi. Ne vem po cem in od kdaj je ljubezen greh.
Po razgovoru z mozem sva sklenila, da se ne bom krstila, ker bi lazni krst bil vecji "greh" od ljubezni. Tako se nisva niti cerkveno porocila. prisel je otrok in naslednji pritiski, da damo otroka krstit. Nismo ga krstili. Praviloma ga tudi ne bi mogli krstiti, ker nisva cerkveno porocena in ker jaz nisem vernica. No duhovniki rado pogledajo skozi prste (saj je spet eno ime vec, stevilka vec). Zaradi se enega kupa verskih argumentov, ki govorijo proti krstu otroka v tej situaciji, se nisva odlocila za krst. Moj vzgib proti krstu v tako zgodni dobi je bil tudi ta, da ne vem, kaj bo zivljenje prineslo mojemu otroku in ce se bo nasel v situaciji podobni moji, ce bo zelel in ce mu bo to pomenilo, bo vedno lahko pristopil krstu in se "opral" za vse pred tem. Ce ga krstimo, smo mu ta vrata zaprli. Zaprli bi mu vrata tudi do zadovoljstva, da se zavestno odloci za formalno potrditev verskih obcutkov.
Kerensa, v tem lahko najdes odgovor za tasco, zakaj se ne mores cerkveno porociti in zakaj ne mores krstiti otroka. Je pa moja tasca rekla sinu, mojemu mozu: ce te ima zadosti rada, se bo za tebe krstila. Ji je odgovoril: jo imam zadosti rad, da jo v kaj takega ne bom silil. Saj sama menda ves kaj je krst in kaj pomeni prisiliti nekoga h krstu.
|
|
|
|