Anonimen
|
Ma mislim,no,to je pa že višek egoizma!!! Nonstop berem štenkarjenje,čez starše,čez starše partnerjev.Nikoli vam ni nič prav.Imam občutek,da je družina sprijena,da družine ne obstajajo več,da je eno samo sovraštvo.Kje je medsebojno spoštovanje?Morda smo res mi krivi,kdo ve?Čas nas je povozil.Drugačne moda vzgoje,vse preveč so otroci prepuščeni samim sebi in to se nato odraža v odrasli dobi. Če boste imele srečo,boste čez leta vse babice in dedki,pa,da se slišimo takrat,če bom še tu. A,da vam povem kakšna je ljubezen starih staršev do otrok,ki so prišli iz naših otrok? Neizmerna,posebna,nekaj,kar se ne da opisati z besedami.Pa večja,kot,do lastnih otrok.Midva z možem ga globoko ljubiva,tega najinega za enkrat edinega vnuka.In vem,da bova vsakega naslednjega,ki bo prišel. Tri leta je bil vsak dan z nama.Seveda je šel v vrtec,ker sem jaz vstrajala,za njegovo dobro.Tudi preričat sem se šla osebno,kako je v vrtcu. Ja pa tudi vesela sem zanj in zame,da je v vrtcu,ker sem tudi jaz prišla do mojega prostega časa.Za povrh,sta se pa še odselila z mamico,tako,da nismo več toliko skupaj.Ja pogrešava ga in to zelo,skrbi me,kaj dela,kako mu je,pa čeprav je z mamico,ampak srcu se ne da ukazovati,kar tako čez noč navezanosti zbrisat se tudi ne da.Srečna sem,da sem svoje otroke,količkaj pravilno vzgojila,tako,da me ne sovražijo,da pridjo k nama po nasvet,ko jim je hudo ali lepo to delijo z nama. Babicam in dedkom je vnuk nekaj posebnega,zagotovi nadaljevanje živlenja tudi ko nas ne bo več.Moji čer ne moti najina ljubezen do njenega otroka,prav nasprotno,ponosna je in srečna,da je njen otrok tako ljubljen,da bo dobila popotnico za življenje pozitivno ne pa,da že v rosnih letih dobi nauk,da je treba tastare čim prej odstranit,se jih losat,da ne bi težili.Slaba vzgoja,tu ni iti kančaka nauka o spoštovanju,taki ga ne bodo poznali in ne bodo na koncu koncev niti vas,ko boste stare spoštovali.
|