ronja
|
Osebne izkušnje sicer zaenkrat nimam, vendar kar sem brala na to temo in kar sem videla pri sošolcih od punc, je res povsod tako, da boljše kot se starša razumeta po ločitvi, lažje jim je. Potem dostikrat niti nimajo nobenih na ven vidnih očitnih znakov. Jasno, da je vsakemu otroku hudo, če gresta starša narazen in seveda je zelo različno glede na starost: zelo mali otroci niti še ne vedo, zakaj se gre in bolj čutijo našo žalost (zaradi česarkoliže, v tem primeru ločitve), starejši že vse razumejo in jim je zato malo lažje... Vse ima svoje pluse, tudi ločitev.
Če se le da, dorečita večino stvari, ki bi lahko predstavljale problem, od tega, kdo kupi darilo za prijateljčka/ico, h kateri je na rd povabljen otrok, ko je v varstvu enega ali drugega. Če se le da, je super, če sta lahko v normalnih stikih, da si prepošljeta razna obvestila iz šole, da se kdaj pogovorita, kako gre otrokom itd... Mogoče ne čisto na začetku, ko so rane še sveže, ampak vsaj kasneje...
Za konec samo še to: ločitev ni fajn, vse boli, vendar so otroci prilagodljivi in dostikrat najdejo v vsem kaj dobrega... In ko bo vse te kalvarije konec, si boste verjetno vsi oddahnili in bo že zato malo lažje. Verjetno je najtežje tam, kjer si zdaj in od tu gre samo še na gor. Najprej počasi, potem pa hitreje. In vse bo še v redu! V enem razredu je pol ločenih staršev, v drugem okoli tretjina. Otroci ne izgledajo vedenjsko nič drugače kot tisti, kjer starši živijo še skupaj. Eni so taki, drugi drugačni, ampak ne bi mogla potegnit nekega vzorca. otrokom bo hudo, tebi bo hudo, njemu bo hudo, ampak potem vam bo nehalo bit hudo. Jaz sem zdaj zelo vesela, da sta se mojadva ločila, mislim, da je to boljše za vse nas:). Res sem bila že velika, pa vseeno. In nisem edina, ki tako misli, tako da... tudi po ločitvi je upanje:).
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Jaz močno upam, da se zavoljo vajinih ( poudarjam vajinih) otrok ne boš nikoli ločila. Tebe moti to podajanje...Kako pa bi stvar ob ločitvi drugače rešila?Dva ljubeča starša in zanič partnerja, ki se razideta.. Preostane ti to, da pristaneš na to , da daš polno skrbništvo očetu, pa se otroci ne selijo sem in tja, ker so ves čas pri njem. Verjetno ne bi bila zato. Lahko je tudi obratno in je stalen skrbnik mati, vendar dvomim, da bi nekemu ljubečemu očetu to pasalo. Torej? Malo čudno si to napisala. Žal je tako, da se otroci ločenih staršev redno selijo sem in tja in če sta starša tako kot je treba, to v bistvu zanje ni neka huda zadeva. 
