kako so sprejeli ločitev

kako so sprejeli ločitev (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi

Sporočilo

manna -> kako so sprejeli ločitev (26.9.2016 8:21:32)
Ločene mamice, zanima me kako so vaši otroci sprejeli vašo ločitev s partnerjem? Koliko so bili stari in kakšen je bil njihov odziv? Sta šla narazen postopoma ali kar naenkrat? So otroci imeli kakšne jokave izpade, izbruhe jeze, težave v šoli/vrtcu, karkoli? Kako ste "zalaufali" na novo - je bilo otrokom zelo težko? Prosim opišite svoje izkušnje.. Težko mi je ker gremo zdaj čez to in mislim da me bo konec... :(

ronja -> RE: kako so sprejeli ločitev (27.9.2016 12:36:33)
Osebne izkušnje sicer zaenkrat nimam, vendar kar sem brala na to temo in kar sem videla pri sošolcih od punc, je res povsod tako, da boljše kot se starša razumeta po ločitvi, lažje jim je. Potem dostikrat niti nimajo nobenih na ven vidnih očitnih znakov. Jasno, da je vsakemu otroku hudo, če gresta starša narazen in seveda je zelo različno glede na starost: zelo mali otroci niti še ne vedo, zakaj se gre in bolj čutijo našo žalost (zaradi česarkoliže, v tem primeru ločitve), starejši že vse razumejo in jim je zato malo lažje... Vse ima svoje pluse, tudi ločitev. Če se le da, dorečita večino stvari, ki bi lahko predstavljale problem, od tega, kdo kupi darilo za prijateljčka/ico, h kateri je na rd povabljen otrok, ko je v varstvu enega ali drugega. Če se le da, je super, če sta lahko v normalnih stikih, da si prepošljeta razna obvestila iz šole, da se kdaj pogovorita, kako gre otrokom itd... Mogoče ne čisto na začetku, ko so rane še sveže, ampak vsaj kasneje... Za konec samo še to: ločitev ni fajn, vse boli, vendar so otroci prilagodljivi in dostikrat najdejo v vsem kaj dobrega... In ko bo vse te kalvarije konec, si boste verjetno vsi oddahnili in bo že zato malo lažje. Verjetno je najtežje tam, kjer si zdaj in od tu gre samo še na gor. Najprej počasi, potem pa hitreje. In vse bo še v redu! V enem razredu je pol ločenih staršev, v drugem okoli tretjina. Otroci ne izgledajo vedenjsko nič drugače kot tisti, kjer starši živijo še skupaj. Eni so taki, drugi drugačni, ampak ne bi mogla potegnit nekega vzorca. otrokom bo hudo, tebi bo hudo, njemu bo hudo, ampak potem vam bo nehalo bit hudo. Jaz sem zdaj zelo vesela, da sta se mojadva ločila, mislim, da je to boljše za vse nas:). Res sem bila že velika, pa vseeno. In nisem edina, ki tako misli, tako da... tudi po ločitvi je upanje:).

varja -> RE: kako so sprejeli ločitev (21.10.2016 14:45:16)
Tudi jaz zaenkrat na vso srečo nimam te izkušnje. Imam pa nekaj primerov v krogu svojih znancev in prijateljev in kar mene blazno moti in bi me tudi v primeru lastne ločitve je podajanje otrok sem in tja. Jaz si ne predstavljam, da bi npr. vsak drug vikend preživljala ločeno od svojih otrok, pa sploh ne gre zato, da ne bi očetu želela omogočiti stikov, jasno da ti morajo biti, a si nekako tega ne morem predstavljati. Še huje mi je pri tistih ločenih, ki si takoj najdejo nove partnerje in potem so otroci takoj vrženi v to, da občasno živijo še s partnerji svojih staršev in po možnosti še z njihovimi otroki iz prejšnje zveze. Zame so to čisto prezapletene stvari in si mislim, da bi moja otroka in jaz to zelo težko prenašali. No, najbrž ti s telimi stavki nisem kaj dosti pomagala. Vsekakor pa verjamem v to, da čas celi rane in da bo s časom tudi tebi lažje, navadila se boš na nov položaj in ga sprejela prav tako tudi otroci, ki so ponavadi zelo prilagodljivi in jim bo novo stanje postalo nekaj čisto normalnega. Želim ti veliko poguma in trdnosti. Srečno.

patrino -> RE: kako so sprejeli ločitev (23.10.2016 15:49:58)
IZVIRNO SPOROČILO: varja Imam pa nekaj primerov v krogu svojih znancev in prijateljev in kar mene blazno moti in bi me tudi v primeru lastne ločitve je podajanje otrok sem in tja. Jaz si ne predstavljam, da bi npr. vsak drug vikend preživljala ločeno od svojih otrok, pa sploh ne gre zato, da ne bi očetu želela omogočiti stikov, jasno da ti morajo biti, a si nekako tega ne morem predstavljati. Oh, kakšno pisanje...[sm=zmeden.gif]Jaz močno upam, da se zavoljo vajinih ( poudarjam vajinih) otrok ne boš nikoli ločila. Tebe moti to podajanje...Kako pa bi stvar ob ločitvi drugače rešila?Dva ljubeča starša in zanič partnerja, ki se razideta.. Preostane ti to, da pristaneš na to , da daš polno skrbništvo očetu, pa se otroci ne selijo sem in tja, ker so ves čas pri njem. Verjetno ne bi bila zato. Lahko je tudi obratno in je stalen skrbnik mati, vendar dvomim, da bi nekemu ljubečemu očetu to pasalo. Torej? Malo čudno si to napisala. Žal je tako, da se otroci ločenih staršev redno selijo sem in tja in če sta starša tako kot je treba, to v bistvu zanje ni neka huda zadeva. Ti praviš, da tega ne bi prenesla.Še marsikdo to težko prenaša, vendar v bistvu tu nisi pomembna ti, veš? Če imaš svoje otroke res rad, jim zadevo lajšaš in pri tem nisi tako egoističen. Marsikateri beden partner je v bistvu dober starš. In marsikateri otroci imajo ob ločitvi staršev, ko so malo tu malo tam, prvič resnično kvaliteten odnos z očetom in materjo, ker se takrat ko so pri njih, oni resnično posvečajo njim. Ni več konstantnih prepirov med očetom in mamo,ki ponavadi vpletajo zraven tudi otroke, ker sta sedaj pač narazen.

josephine27 -> RE: kako so sprejeli ločitev (30.10.2016 18:06:57)
Nimam lastnih izkušenj. So pa dali to čez dobri družinski prijatelji. Iz njihove situacije ti lahko povem, da je bilo na začetku za otroke kar hudo. Čeprav sta se ločila na dokaj miren način in tud vsi dogovori med njima so potekali brez kakšnih večjih težav, metanj polena od noge itd.. Dogovor je tak, da otroka pri očetu preživljata vsak drugi vikend. Mlajši otrok je imel težave predvsem s slovesom od očeta. Kar nekaj mesecev je trajalao, da se je lahko poslovil od njega brez jokanja in oklepanja. Ta slovesa so bila za vse zelo mučna, psihično naporna za otroka in oba starša, saj je morala mama otroka na koncu vedno na nasilo odpeljat. Sicer pa razen tega ni kazal kakšnh posebnih znakov, da bi mu bilo zares hudo. Starejši otrok je sprejel dokaj mirno. Vsaj na prvi pogled je izgledalo da se s tem ne obremenuje.So se pa pojavile težave v šoli, kar sicer ni nujno da je vzrok v ločitvi ampak glede na to, da prej teh težav ni bilo in da je šlo predvsem za iskanje pozornosti nekako to povezujem z ločitvijo. Tud pogostejše zdravstvene težave, da je lahko ostal doma ( pri očetu). Lahko rečem, da je trajalo cca. 1 leto, da so se stvari umirile, stekle in so vsi nekako zadihali. Zdaj je cca. 2 leti od ločitve in so vsi srečni. Tud novega maminega partnerja so lepo sprejeli in on njih. Verjetno je na začetku povsod težko.

AnaO -> RE: kako so sprejeli ločitev (10.4.2017 20:18:12)
josephine27, pri nas je bila zelo podobna izkušnja.. mogoče je bilo mojima dvema malo težje v relaciji z mano, ne očetom, ampak sedaj po letu in pol je že malo bolje, sprejeti je pač treba, da moramo vedno dati času čas, itak bi pa vsi radi da se vse kar na hitro uredi. žal se malo stvari uredi zlahka. mi se v glavnem zelo trudimo, tako jaz kot bivši mož, kot tudi najini starši in njegova nova partnerica. moram pa še tole povedat: mislim da je na začetku letošnjega leta (lahko pa da tudi lani, nisem prepričana) izšla nova knjiga, pravzaprav pravljica za otroke, ki opisuje ločitev staršev. po priporočilu kolegice sem jo kupila pred kakšnim mesecem in otroka se kar ne odtrgata od nje, še k očetu jo nosita s sabo. res lepa pravljica, ki te navda z upanjem in pozitivno energijo. če kogarkoli zanima, se imenuje Zakaj Lunina vila in sončni princ ne živita skupaj. pa srečno vsem ločenim staršem :)

samski -> RE: kako so sprejeli ločitev (19.12.2017 19:48:04)
Odgovorni starši se ne ločijo, če resnično v zakonu ni nekaj narobe ( pretepi, pijača, psihično nasilje.. ). Zato je tudi sprejem otrok ob ločitvah odvisen od tega, kakšen zakon je bil. Kako lahko primerjamo otroka, ki je bil priča pijančevanju očeta in pretepanju mame z tistim otrokom, ki mu starša lepega dne rečeta da se ločujeta. Pravzaprav se v takih primerih loči le eden, drugi je nedorasla in neodgovorna oseba, ki ne more sprejeti zakona in odgovornosti v zakonu. Otroci pa so odgovornost in če ne more sprejeti zakona, ne more niti otrok. Ampak to je že druga tema. Otroci torej različno sprejemalo ločitev. Dejstvo pa je, da imajo nekje svoj dom in tam imajo varnost. Tega jim ne smete vzeti. To so stvari , na katere se pomisli pred ločitvijo in ne po njej. .. Misliš da obstajata dva ljubeča starša in zanič partnerja, ki se razideta? Kje pa...Zato otroci nikoli ne prebolijo ločitve. Lahko jo sprejmejo ker so v to prisiljeni, prebolijo pa ne. To jim na žalost damo z odhodom enega izmed staršev. Če imaš svoje otroke res rad, jim zadevo lajšaš in pri tem nisi egostičen. Prilagajaš se jim, poslušaš jih, iščeš pot do njihove duše... Če je partner neodgovoren, je neodgovoren tudi kot starš in se ne zaveda, da otroci nikoli ne sprejmejo ločitve. V sebi imajo breme, ki ga nosijo tudi v svoje partnerstvo. Vse teorije o dobrem staršu in slabem partnerju ali obratno in nakladanje, da imajo otroci po ločitvi boljši odnos in otroštvo, so v resnici iskanje opravičil ( pod pogojem da je do ločitve prišlo v "normalnem" zakonu kjer ni bilo pijače, pretepa etc ). Starš, ki odide, z tem naloži otroku breme, ki ga otrok nosi celo življenje.

mpritr1 -> RE: kako so sprejeli ločitev (5.3.2020 13:42:45)
Glede na ta zapis te stane ločitev cca 150-1000 EUR, je pa vse precej odvisno od skupnega promoženja, lastništva, otrok, ... Definitivno je bolje če se sporazumno ločita, če že... https://omisli.si/nasvet-strokovnjaka/locitev/locitev-koliko-stane-locitveni-postopek-in-razveza-zakonske-zveze/. Je pa tu notri tudi kar nekaj odgovorov na pogosta vprašanja glede razveze zakonske zveze, priporočam branje!

Nikitata -> RE: kako so sprejeli ločitev (9.7.2020 9:55:33)
Pozdravljeni Jaz imam lastne izkušnje. Otroci so bili stari 3,5 in 12. Takoj sem se odločila, da se ločujeva midva OBA pa sva še vedno starša. Pustila sem odprte stike, kar pomeni, da je oče otroke lahko videl kadarkoli jih je želel. Na žalost z njegove strani ni bilo kakšnega posebnega interesa, vendar so vseeno kak vikend pristali pri njem, sploh ko so bili večji, da so mu toliko časa "težili", da jih je vzel. Kaj sem počela medtem jaz? Pospravljala sem stvari, za katere mi je ponavadi zmanjkalo časa (3 otroci), šla sem mirno v trgovino, dobila sem se s kakšno prijateljico na kavi, preprosto sem se usedla v avto in sama odšla na izlet. In ja nenormalno sem pogrešala otroke, ker so bili večino pri meni in je dva dni tišine ubijalo. Vendar bila sem presrečna, ko so se vrnili k mani in povedali, da so spoznali nove prijatelje, kaj so počeli... S tem sem se tolažila, da imajo še vedno oba starša, spoznavajo in vidijo nove in druge stvari, kot pri meni in si širijo obzorja. Potem je prišel čas, ko so otroci opazili, da jih oče brez "prisile" sploh ne želi vzeti in ker so bili že malce starejši niso več hoteli hoditi k njemu. Največja njihova "grožnja", če sem jih sama kregala je bila...Prav pa ne bom šel k očetu. Ker si sam res ni prizadeval za stike ima sedaj svoje posledice. Je že dedek, pa se ni niti toliko potrudil, da bi prišel pogledat vnukinjo, vsi otroci so se izšolali, čeprav je nagajal meni s preživnino. Sama sem imela v glavi....zmogla bom ne glede na vse..ampak ne bom se spravila na njegov nivo...nekoč se mu bo samo maščevalo. Zato dragi moji....ob ločitvah (upam, da jih bo čim manj) ne mislite nase....mislite predvsem kaj potrebuje in želi otrok in ON ima pravico do obeh staršem Lep dan vsem

Stran: [1]