samomi
|
Jezna sem kot ris. Torej. Smo bili na fešti pri zidanici in seveda je hčerka na klopi zaspala in ko je bilo treba domov sem poklicala moža, da bi jo vsaj do avta odnesel, ker je tema, ona pa spi. Jo je zbudil, pospremil par korakov, potem pa pustil da je šla sama v temi do avta, pa še čisto spala je skoraj. Jaz sem imela pa tamlajšega v rokah. Mislim, ej!!! Obrnil se je in šel nazaj v zidanico k svojim prijateljem, hčerke pa ni mogel do avta pospremiti, če mu je pri sedmih letih pretežka. Tako sem jezna, da bi takoj odšla od njega , če bi imela kam za it - in to vse njegovo obnašanje je videla moja mama in je bila čisto osupla nad njegovim obnašanjem. Saj vem da ni to danes prvič, da vedno pravi, da kaj si mislim, da ne sme nikamor iti, da se nas mora držat, ampak se mi zdi, da mu je vedno manj mar za nas. Ko rabi zlikane cunje in seks je v redu, in si mislim, sedaj pa bo, ko je pa družba, je pa ta prva, mi pa odpademo. O problemih se noče nikoli pogovarjati, oz. pravi da jih imam samo jaz. Vem, da jamram, ampak kako naj jutri reagiram, se obnašam, da otroka ne bosta poleg trpela? Kako se naj obnašam, da bo videl, da je družina pomembna in da se mora nam posvetit tudi če ga potrebujemo za kaj takega kot je prenašanje otrok? Jaz budala sem mu pa cel popoldan kruh pekla za fešto, on pa meni tako vrača. Pa ne mi rečt sedaj da kar daješ, to dobiš. On bi rad dobival zlato, vračal nam pa nič oz. samo tisto kar bi on hotel. Sem že sprobala, pa ne vidi,da morda on kaj narobe dela. Kaj češ, je tudi lev po horoskopu, tako da imam vedno manj upanja. Iščem službo kjer bom lahko vsaj nekaj malega prihranila na mesec, potem pa rajši grem kot da celo življenje samo upam in si želim da bomo enkrat srečna družina, ki si nekaj pomeni. Sem bila zadnjič na sestanku v šoli dve uri in ni bilo nič postorjeno po hiši, ni bilo večerje, hčerka ni imela večerje in sem se seveda razjezila. On je pa mene napadel da kod tako dolgo hodim, pa mi je rekel,da če bi prinesla domov 1000|€plače, mi ne bi rekel nič. On prinese domov tisoč evrov, jaz pa samo 400, pa čeprav imam VI. stopnjo in se zelo trudim dobiti novo zaposlitev, ampak nimam izkušenj in je zelo težko, saj sem šolo naredila šele letos. Zaradi teh besed mi je zelo težko in jih ne morem pozabiti. Tarnam, in se vam opravičujem, ampak ta trenutek mi je res vse črno. Saj je tudi dober in pazi otroke, ko se učim ali ko sem bolna ampak so pa primeri ko ima družba prednost in se boji da bo kaj zamudil. Žalostno, ampak resnično. Sedaj mi povejte, je bolj važno, da je družina cela in si celo življenje živčna razvalina ali da si sam z otroki in si urejaš življenje tako kot ti paše? Ne bi rada da bi otroka ob ločitvi nosila prevelike posledice, vendar ob težavah ne morem biti tiho in vem,d a tudi to ni zanju dobro.
|