ronja
|
Tudi nasplošno se nerada kregam, ampak raje stvari rešujem na lep način.
Problem te metode je samo to, da ne deluje vedno pri vseh ljudeh . Vedno je bolj fajn rešit lepo, če gre, ampak včasih se lepo enostavno ne da, ker grejo nekateri ljudje lepo čez, dokler jim ne postaviš meja, ki jih ne morejo kar pregazit. Te razumem, da se nisi hotela kregat in da nisi videla daljnoročnih posledic, da se na ime ne boš navadila in da te bo spominjalo na nekaj, kar ti ni všeč. Imam namreč občutek, da te ravno to najbolj moti pri vsem skup: to, da ime ne zveni slovensko, te moti zato, ker te spominja na otrokovega očeta, do katerega (verjetno upravičeno) čutiš zamero. In to, da ima otrok tako ime, te spominja na to, da si se takrat podredila, da se ne bi kregala, kar se je potem stopnjevalo, dokler ni počilo... Zato ti gre to ime tako na živce. Ko se boš pomirila s tem in pustila preteklost za seboj, te verjetno ime ne bo več tako zelo motilo, ker ti bo predstavljalo tvojega sinka. Ko bo nekdo rekel Jasmin, ti bo v misli prišel njegov obraz in ne to, kako se to sliši in zakaj je dobil tako ime:).
Takrat verjetno tudi ne boš več živela samo za sina, mogoče celo ne več pri starših in bo vse skup lažje:)
Kar se mene tiče, ne bi hotela poimenovat otroka po kakih umrlih sorodnikih ali prijateljih, ker se mi zdi, da se potem ljudje, ki so jim bili ti blizu, spomnijo nanje, ko kličejo mojega otroka, jaz bi pa rada, da pride otrok na čisto - da si sam zgradi to, kar bo njegovo ime vzbujalo v bližnjih... Mene bi bolj to motilo kot pa samo ime, čeprav ga tudi ne bi izbrala za svoje otroke (ampak jaz mam itak bolj svojevrsten okus za imena;). Nimam pa nič proti bosanskim/srbskim/arabskim... imenom, navsezadnje imam doma Lejlo:), ampak vsak ima pravico, da mu kako ime ni všeč in v tem primeru pač najdeta starša nekaj, kar je obema sprejemljivo, če pač ni nobeno obema super. Midva na srečo nisva mela teh problemov, večinoma so bili predlogi obema všeč, ne glede na to, iz katere strani so prišli (z izjemo imena Klen - tega jaz res nikakor ne bi hotela dat svojemu otroku - in očitno ga tudi otrok ni hotel - sem začela krvavet ravno, ko sva se za ime pogovarjala in sem ga zezala, da dete tok zlo ni hotlo bit klen, da sem mela kr ss;). Ja, twisted humor, včasih prav pride;)
Najelegantneje rešiš z vzdevkom, tako nimaš nobene papirologije in ga najprej ti tako kličeš, ko pride v šolo, se itak lahko tako predstavi in ga bojo vsi tako klicali, sorodniki pa se bojo sčasoma tudi navadili, saj vzdevki se hitro primejo. Če nočeš vzdevka, lahko daš dvojno ime ali pa res kako izpeljanko. Meni je ime Jan zelo všeč, samo mi ni všeč, da jih je toliko. Za pravo spremembo boš pa verjetno kljub vsemu rabila očetovo dovoljenje, ne vem, akko je s tem, nisem pravno podkovana - lahko pa se privat zmeniš z njim: jaz ti ne težim za preživnino, če ti dovoliš spremembo imena...
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
da zveni manj tuje.
, pol super,..in sčasoma se vsi navadijo.. 
Daj se skuliri ženska, res s ponosom govori kako je tvojemu sinu ime, boš vidla, da se boš bolje počutila in ti bo mogoče celo ime všeč. Ne ga zdej biksat z drugim imenom. Res ne. Filip? Se hecaš ? Ok, ni mi grdo niti lepo, mi je kr neki. JASMIN??? O, ja 
