smotka lonib
|
Janapan! Strinjam se s tabo. Ko sem se jaz zaposlila, sem dobila pogodbo za določen čas (6mesecev). Vsakič mi je moj šef poskrbel podaljšanje pogodbe za 6, za tri ali celo za 1 mesec, čeprav je vedel, da je dela veliko in da potrebuje ljudi. Kljub njegovim brezveznim podaljšanjem sem se odločila, da bom zanosila. Na žalost sem imela SS in mu tega nisem povedala. Čez eno leto spet zanosila in odšla na porodniško. Šef mi je rekel, da me ne bojo vzeli več nazaj. Ko sem odšla v kadrovsko službo so mi rekli, da naj uživam v nosečnosti, po porodniškem dopustu pa naj pridem vprašat, če imajo prosto delovno mesto zame. To se je tudi zgodilo. Dobila sem službo na istem delovnem mestu (jokala sem, vendar ne od sreče ampak zaradi tega, ker je bil isti šef, ki mi je grenil življenje v službi. Bil je nagnjen k fantom oziroma po domače peder in žensk sploh mladih mamic ni maral). Po tem mi je moj šef spet priskrbel, da so mi podaljšali pogodbe za 6, 3 ali celo 1 mesec. To je trajalo 6 let. Večkrat mi je rekel, zakaj je moj otrok tako pogosto bolan. Ko sem prišla iz bolniške zaradi otroka, so me vedno čakali moji papirji. Če je bil kdo drug na bolniški, sem jih morala jaz urejati, da je imel vse tipi-topi, ko je pripel nazaj.Potem pa je prišel tako imenovani DDV. Že od daleč se mi je smejal, ko je videl koliko dela bom imela s papirji (odpremnicami, računi-delala sem v trgovini). Po enem tednu razmisleka sem rekla možu, da ne mislim zaradi enega pedra izgubljati živcev v službi. Tako sem dala odpoved. V dveh letih, ko sem bila doma, pa sem dobila še enega otroka. Z denarjem na srečo nismo imeli velikih težav, ker je bil doma moj tast, ki nama je pomagal s svojo pokojnino. Če bi čakala, da dobim službo, kjer bom zaposlena za nedoločen čas, bi mi to ratalo šele pri 30 letih. Od takrat naprej imam službo za nedoločen čas. Zdej uživam v nosečnosti, ker vem, da ko pridem nazaj, me moja služba čaka. Poznam pa primere, ko ženska ne upa zanositi, ker pač imajo pogodbe samo za 1 leto in ne vedo kakšna po reakcija njihovega delodajalca.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
! 
!!!
. Pri sebi sem se odločila, da povem takoj, čeprav še nisem bila na pregledu in najprej direktorju ter grem na fair play. Naletela sem na zelo presenetljiv pozitiven in razumevajoč odziv. Pač povedala sem svoje stališče in kaj od mene lahko pričakujejo (lahko me tudi čez noč ni), hkrati pa poudarila, da tudi jaz želim vedeti pri čem sem. Po besedah nadrejenih, naj bi mi tako in tako že pripadala pogodba za nedoločen čas in naj se ne obremenjujem. V roku 14 dni pride punca, katero želijo, da uvedem v posel. Ko bodo presodili, da lahko dela samostojno in ko bodo od mene dobili poročilo o njenem delu, pa naj si uredim bolniško in uživam v nosečnosti. Halo? Jaz sem bila čisto paf. Mogoče se marsikomu zdi to nekaj običajnega, ampak zame ni. Upam, da bo res tako in da to ni bil le trenutni preblisk zaradi dobrega dne. V pogodbo za nedoločen čas bom verjela, ko jo bom imela pred seboj. Upam pa da jo imam vsaj za določen čas do pričetka porodniške. 
. ravno tako sem napredovala, delam v najbolj kapitalističnem in denarno naravnanem poslu, službe nisem izgubila, pa nisem redno zaposlena, eno leto sem imela pač 'dopusta' od službe na porodniški (iskanje motivacije), prvi otrok pa je bil že na faksu. 
pa me je sedaj strah če me povabijo na razgovor in me vpraša ali imam namen imeti otroka kaj naj mu odgovorim da ker ga drugo leto res imam namen imeti ali ne, ker si zelo želim prve službe. In če jo slučajno dobim potem pa pridem feb pred njega pa rečem da sem noseča. 
