halena
|
Živjo,drage moje in vse ostale,ki že uživate v novem poslanstvu ob svojih malih čebelicah in čmrljčkih Nisem uspela vsega prebrat za nazaj,saj zdaj teče drugi ritem 11.aprila sem rodila zdravo punčko Ajdo.Glede na njeno lego sem imela CR.Porod mi je sprožila VOOODAAA-tega res ne moreš falit,da ne bi vedel,da je to voda iz mehurja.Bilo je sredi noči in občutek je kot bi ti veselo pritekla menstruacija,malo bolj redka tekočinca.Imela sem srečo,ker mi je odtekala počasi,tako da sem še zbegana skakala po bajti,šla 2x na blato ,tako,da sem klistir imela že doma . V bolnici so naju z dragim,ki mi je stal ob strani in mi do zadnjega delal družbo,lepo sprejeli in me priklopili na CTG.Še prej so me vaginalno pregledali in to res ni bilo prijetno .Na CTGju so bili vidni mali popadki,odprta sem bila 2cm. Ostalo sem samo še čakala priklopljena na CTG, na moj čas operacije.Bila sva v porodni sobi,česar pa do zadnjega nisva vedela-ženska,ki je prav tako priklopljena ležala na drugi strani zavese je vmes tako lepo rodila,da sva bila z možem kar šokirana,ko sva poštekela,da dejansko sva v porodni... Mene so potem odpeljali v operacijsko in me pripravili za CR.Odločila sem se,da me zaspijo(totalna anestezija),ker imam na hrbtenici poškodovani dve vretenci..Operacija je bila baje hitra in vse je potekalo brez problemov-za njih-!!Meni pa narkoza ni popolnoma prijela in sem še vedno zaznala bolečine in slišala glasove.Tudi svojega možeka kako so ga ogovorili in mu dali malo Ajdo v naročje..V glavnem ni bilo prijetno in ne bom vam govorila o tem,ker nima smisla,saj zdaj je vse za mano in bolečina je že zdavnaj pozabljena.Težje je potem,ko te odpeljejo zadrogirano v intenzivno sobo,kjer ležiš cel dan in ne vidiš svojega otroka še ceeel dan!Mene je kar lomilo!In ko so mi jo proti večeru le pripeljali pogledat,so se mi vlile solze.kot malemu otroku in še danes kdaj pojočem od sreče,ko jo gledam-mojo malo zdravo punčko!!! Rehabilitacija po CR ni prijetna in vsaki,ki jo to še mogoče čaka,ji iz srca priporočam,da se ne brani ostati kakšen dan dlje v bolnici,ker je to velika rana z bolečino,ki zahteva veliko počitka in nenaprezanja,ki ti ga lahko nudijo le v bolnici,saj ko prideš domov- počitek ni nikoli takšen!Pa pustmo zdaj to!Lepo je biti mama in ko stisneš k sebi svojo malo štručko in jo polupčkaš in pocartaš in podojiš in ji nudiš ljubezen in toplino in..ko jo vidiš v očkovem objemu njegovih velikih rok-si ne moreš kaj,da ne bi potočil solze sreče!!!!! Srečno vsem,hvala Barbs za skrb in podporo! Zdaj pa nazaj v pravljično deželo..Seveda se še oglasim
|