pravljica
|
evo, še jaz...saj vas berem, samo pisat se mi ne da v glavnem...tisti dan, ko je bobekovi padel iz postelje, je meni moj mali padel z vozičkom iz rok in z glavo udaril po betonu (nerodna mamica pač - nisem prevrgla vozička, ampak vedno po sprehodu (in pred) vzamem sedež z vozička in ga z njim vred odnesem v stanovanje...takrat pa nisem prav prijela in se mi je nekaj odhaklalo)...ko se je udaril je zajokal, ampak ko sem ga pobrala, je bilo že vredu...buška je bila takoj zunaj in hladili smo jo z ledom...druge panike ni bilo naslednji dan je bilo na vrsti stojalo z rožami, ki ga že od vsega začetka tako mika, da je joj...si grem v kuhinjo po pijačo in nisem še bila tam, ko poči in potem smrtna tišina...ne vem, če mi je v tistem trenutku srce še bilo...ok, lonci so šli k , zemljo in rože sem pospravila nazaj v plastiko in jih odnesla iz sobe...mali pa je zdaj vesel, ker se lahko igra s stojalom (ki je seveda v vodoravnem položaju) - upam, da ga bo to zaposlilo še za par dni, dokler zanimanja ne pritegne druga stvar me zanima, kaj bo treba pospravit v naslednjem koraku...sem vse pregledala in se mi zdi, da je soba "varna"...v stajico ga pa res ne bi rada zaprla drugače imamo še vedno 1 zobek (2. je že na vidiku), sedet še noče (če se le da, se nasloni na nekaj, ali pa se kar zvije na trebuh)...malo še manjka, da bo šel po 4 - v bistvu že gre, ampak roki še premika istočasno, nogi pa že lepo premika eno za drugo...je že vse (razen beljaka, meda, "umetnih" stvari, kot so instant juhe ipd., sladkarij itd.)...spi 3-4x na dan po urco...bolan še ni bil nič (trk trk)...kakorkoli že, je najlepše in najbolj pridno mamino zlato (če izvzamemo sestrico seveda)
_____________________________
yeah, thats me ;)
|