 |
RE: Avgustovke, kje ste
26.1.2006 12:26:24
|
|
|
|
zoya24
|
Evo Tia, moj izčrpen odgovor:
Rodila 4 dni čez rok. V soboto 6.8.2005 (en dan pred rokom) imam cel dan močen izcedek, ne vem ali gre za plodovnico, zato grem v porodnišnico, kjer mi naredijo test (primarij Cerar), ni šlo za plodovnico, me pošljejo domov, z napotilom, naj se kar oglasim v četrtek, ker bom 4 dni čez rok, na pregled. Medenično vstavo sem imela od 24 tedna naprej. Žiga je bil v soboto še zelo visoko, imela sem ga dobesedno pod pljučami, od 30 tedna sem ga z lahkoto vsak dan pobožala po glavici, saj sem točno vedela, kje je in tudi premikal jo je tko (oziroma izbočeval), da sem mislila, da bo včasig kar čez trebuh pogledala. No v torek 9.8. (dva dni čez rok) sem imela pri nadomestni ginekologinji (moja je bila na dopustu) pregled, vse OK, odprta 1,5-2 cm, vrat še ni izginil. Še vedno medenična vstava (AJa Pušenjak mi je delal v 37 tednu ZO pa ni uspel, ful fajn ginekolog). No torej v četrtek se zbudim, grem v kopalnico, se stuširam, ko pa se hočem obleč, mi nekaj spolzi po nogah, par kapljic je na tleh, prozorna voda z belimi nitkami, pa rečem mojemu, mislim, da mi je odtekla voda. Greva počasi v porodnišnico, tam pridem mal do osmih, kjer zgotovijo, da je res šlo za plodovnico, me pošljejo na klistir...., potem sem bila v porodni okoli 9 me priklopijo na CTG, nič nisem imela popadkov (no mogoče mal po klistirju), mali visoko, CTG OK, in so se do pol dveh odločeval, kaj naredit, al CR, al sprožitev poroda. NO ob pol dveh mi pridejo povedat, da bom imela CR, me dokonca obrijejo, dajo barvilo, kateter v mehur, ga pred operacijo odstranijo in potem v operacijsko. Po moje sem tam dobila pulza 200, ker me je začelo bit ful strah, potem sledi narkoza, prijetem občutek, sam na koncu preden sem zaspal sploh nisem mogla zadihat, mi dajo na obraz tisto masko in zaspim. Mali se rodi 14.01, jaz sem prišla po kakšni uri k sebi (KAO). Me peljejo po hodniku, mi kažejo malega in povejo da je fantek (smo že vedeli prej da najverjetnejo bo). Slabo mi je bilo kot hudič, malega sploh pgledat nisem mogla, ker oči nisem mogla odpret, mi ga je pa dala tako, da sem se ga dotaknila z obrazom (moj obraz - njegov obraz) in spomin na tisto gladko kožico pomoje ne bo nikoli minilo. Najlepše kar je bilo takoj po porodu. Potem me peljejo na intenzivno, rana me ful skali, še vedno mi je slabo, hočem na bok, pa me ne pustijo, vlajda. No to mine po kakšne pol ure. Mal čez 15.00, ko pridem čisto k sebi imam malega pri sebi (v posteljici) in mojega (v LJ porodnišnico so obiski za partenrja v intentivni od 15-18), torej sem ujela dober čas za CR. Moj je pol šel domov, midva z malim sva zaspala.... Ob šestih so ga odpeljali, pripeljali spet ob devetih, ko sva se prvič probala podojit (al je bilo pa drugi dan takoj zjutraj, sem ne spomnim). Je kar šlo. Aja po štirih urah po CR sem mogla it prvič na WC (torej se vstat, lahko bi mi kdo omenil, da to hudo boli). Prvič mi ni ratalo, se mi je zavrtelo na WC- ju. V drugo pa. Aja pa še to, v petek (torej manj kot 24 ur po CR, sem se mogla it prvič stuširat, ob sedmih zjutraj, sem mislila, da bom kar umrla, ampak je šlo. Nato smo se vedno tuširale 2x na dan. Itak sem začela tretji dan švicat kot konj, tako, da sem bila tega prav vesela). Prvo noč sem bruhala zaradi tramala ene trikrat, sem mislila, da mi bo rana počla, tako me je bolelo tisto napenjanje.
Na intenzivni sem nato vstala do sobote (torej dobra dva dni) do 12, nato smo šle na oddelek (dvoje vrata naprej). Prvič smo za jest dobile v soboto zjutraj, tekoč zajterk (najbolj dober v šestih dneh, kar sem bla tam). Na intenzivno so male pripeljali ob 6 -7 zjutraj, nato od 9-12, od 15-18, od 21-22, da smo jih lahko dojile. MOj mali se je že v petek, torej drugi dan znal priklopit in vleč na obe dojke. Naval mleka sem dobila četrti dan in sva se lepo dojila in takrat se je začel tudi fino redit. V soboto torej tretji dan so ga še čez noč odpeljali, potem sem pa do srede sama skrbela zanj, podnevi in ponoči. Vstajanje je bilo malo krizno, ampak, ko se enkrat vstaneš ni panike. Tablete sem nehala jemati četrti dan, saj sem imela nek napad gastritisa, ali pa hormonov in sem od četrtega dneva spet veliko bruhala, pa še potem ko sem prišla domov sem vsako jutro bruhala kak teden, kot bi bila noseča. Ko je videl primarij Cerar, kaj so mi vse prvi dan dali, je rekel, da je dobro, da se mi ni zmešalo  .
V bolnici mi ni bilo prijetno (komu pa je). Hrana mi je bila ogabna, spala sem v šestih dnevih zelo malo. Prvi dan se je ponoči z eno, ki je tudi imela CR, kar naprej nekaj dogajalo, pa sa skoz doktarji okoli nje laufali. Čez dan se je tudi veliko dogajalo. Pa ob desetih zvečer še inekcije in infuzije, pa spet ob šestih zjutraj. .....pa še smrčanje  ................
No ja smo preživeli, ampak smo res vse komaj čakale, da gremo domov. Aja šesti dan pobirajo šive, mene ni čisto nič bolelo, še cukalo ne, je pa trajalo kar ene 5 mesecev, da sem začela normalno čutiti predel okoli rane. NO zdaj je vse OK. Boleti me je nehalo pri vstajanju 9 dan (ko hodiš te itak ne boli, samo pri vstajanju ali podobnih gibih), pol me je še kakšnih 14 dni bolelo pri naprezanju (če sem dolgo stala, niti ne bolelo, ampak bolj zategovalo ). Aja v petek, torej osmi dan po CR, sem bila že na Centru za socialo z Žigom in mojim, da sva podpisala očetovstvo.
Sestre so bile res ful OK, pediatri so samo poleteli mimo, bog nedaj, da si ga kaj konkretno vprašal, razen pol ko so prišli predzadnji dan za odhod, je prišla ena ful luštna mlada pediatrinja, ki smo jo vse zaslišale.
Po nekaj urah sem gledala malega in sem si mislila, mislim, da si mi ti zadnji, sploh ne bom več ne noseča, ne bom rodila še enkrat, še najman s CR. Če me pa zdaj vprašate, bi pa že zdaj mela še kakšnega, pa tudi CR ne bi bil problem. Torej vse pozabiš ni kaj....., saj jaz sem.
Ko smo pa že glih pri tem, a ve kaj razmišljate, kdaj bi imele drugage. Jaz (midva) nekako planirava, da bi jaz šla za kakšno leto v službo, pol pa bi se začeli spet delat še na eni bebici.
UF....zdaj sem pa naložila, a ne?
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
glasno kakajo (pritiskajo), odkar so na gosti hrani? 
.
, rezultat majhen drekec. Serje pa do 6x na dan. 
. No, pretiravam, do tretjega otroka zaenkrat še ne bomo prišli, ker jih ne bi mogli hendlat, predvsem pa nimamo dovolj prostora za to. Želim pa si, to pa. Medve s sestro sva bili dve, pa mi je vedno manjkal še eden, da bi bil za mano. Takrat, ko sta se z mamo odločala za tretjega, pa je oče zbolel, potem pa je hodil še na radio- in kemoterapije, pa so jima odsvetovali. Tako smo ostali pri naju. Pa nama ni hudega. Odkar sva obe ven iz pubertete se strašno dobro razumeva. Upam, da se bosta mojadva otroka tudi. 
