|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1] 2 3   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Tašča...naj ji odpustim ali ne?
10.1.2006 15:07:17   
Anonimen
Nekaj strani nazaj sem že objavila zgodbo o moževih starših, o tem kako so nama grenili (zagrenili) življenje. Zopet potrebujem vašo pomoč...
Naj napišem še enkrat;

2 DNI po najini poroki sva bila dobesedno izterana iz hiše njegovih staršev, kjer sva pred poroko leto dni vsi skupaj živeli (dokaj normalno) s trani tašče.(Tast je slučajno delal...) Bil je takšen prepir, tako naju je podila, da sva se v strahu da nama kaj ne naredi, zaklenila v sobo in poklicala policijo. Ko je prišla policija, se je od sramu in na najino srečo zaklenila v WC, midva pa sva ta čas spokala VSE VSE najine stvari, poklicala kolega da nama je posodil kombi in šla za vedno iz  te user posted image hiše.
No, med tem prepirom nama je izrekla marsikaj; meni da sem ****, ****, da sem spala na njeni postelji (kar seveda ni res-posteljo si je moj kupil sam s svojim denarjem), da me je ona hranila (nikoli ni kupla nič za v hladilnik, ženska sploh ne kuha, mož ji je totalno shiran), jaz sem skuhala ko sem prišla po 16. uri domov ( s tem, da je bila ženska doma!!!) in smo potem lepo vsi skupaj jedli. Da o premetavanju najine spalnice niti ne govorim.... vse to je napisano NA GROBO...
Njemu, NJENEMU SINU pa, da obžaluje dan, ko se je rodil ( nikoli svojih staršev ni imel za svoje starše, ker se enostavno niso tako obnašali, sam si je služil denar poleg šole z delom na raznih kmetijah za avtobus v OŠ! ...in vse tako dalje...) GROZA GROZA kaj vse sva slišala v tistem dnevu! Ampak to še ni vse...
  ZAKAJ JE TAKO ZNORELA? Ker jima nisva dovolila, da nama solita pamet s svojimi glupimi idejami za najino poroko! Tudi moji starši niso popolnoma nič sodelovali, pa še s to razliko, da sta onadva normalna! Midva sva poroko totalno sama zoorganizirala, ker sva jo tudi sama plačala! No, spokalo je že pred poroko, samo ji je moj zabičal, naj mu na dan poroke ne dela nobenih scen. Da jo samo vidite na slikah! (Na čisto vseh gleda v tla...) po poroki pa ta šok.
  Itak nisva nameravala živet tam, takoj po poroki (v najkrajšem možnem času) bi se bila preselila v kakšno stanovanje. Midva budali sva pa še toliko denarja vlagala v tisto bajto, da mi gre kr na bruhanje ko se spomnem. Vso novo pohištvo, beljenje, gips plošče,... ker je bilo seveda že od začetka vsem rečeno ( iz dragih ust moje drage tašče), da bo ta hiša najina, onadva pa bosta šla prenavljat hišo pri njenih starših, kamor sva zbežala takrat 2.dan po najini poroki.
Ta bajturina ni imela niti wc-ja, ne kopalnice, ne ogrevanja, ne lijaka ( umivala sva se pri sosedih)  2 DNI PO POROKI! Vse to sva bila pripravljena pretrpeti, samo da imava mir. Nisva ga še imela. Hodila sta za nama blejat na naju, dokler ju nista sosedje in pa stari starši spodili. ( To je bilo za povrh obdobje mojega 1.tromesečja nosečnosti...) No, kasneje sta dala mir. Pred tem, sta nama pripeljala za nama še najine stvari, vse, čisto vse, kar je ostalo od naju v tisti user posted image  bajti ( vsebino koša iz kopalnice, polno vložkov in tamponov, palč za ušesa... - vse to sta lepo stresla pred nama na dvorišče pred hišo)... ne morem vam povedat koliko solza sva takrat pretočila.
Ne, ni še konec...na koncu sta še stara starša obrnila kontra naju, tako da nama niso hoteli prepisat te bajturine, katero sva z vsem denarjem od poroke prenovila! Vložila pol leta najinih plač + delo + živci....user posted image   V pol leta si nisva privoščila niti enih posranih novih gat! Nič, popolnoma nič za naju, samo da bo hiša čimprej kolikor toliko urejena za življenje ( čas naju je preganjal, ker sem bila že precej noseča) Stara jima je natvezila, da sva tam samo zato, ker jih misliva izterat iz tega dvorišča (oni živijo v hiši posebaj), da bodo ostali na cesti... vsi vemo da to ni bil najin namen, šla sva tam, ker so naju takrat z odprtimi rokami sprejeli in ker smo se res super razumeli.
No, in sva se tudi tukaj obrisala izpod nosa. Tudi tukaj  naju je njena stara na koncu že zmerjala z raznimi kletvicami, pa klicarla policijo, da jo želimo izterat iz njene hiše, celo policiji naju je prijavila, da smo jo hoteli ubit! Seveda se ji je smejala vsa vas, ampak trpeli smo pa vseeno.
Mož je bil že z eno nogo v Lj-Polje ( mirili smo ga z apaurini), jaz živčna, noseča, večkrat sem pomislila na samomor. Ko so za to izvedeli moji starši so znoreli, naj čimprej izginemo iz tistegauser posted image  mesta in pridemo živet k njima. ( Z njimi se pa oba zelo dobro razumemo in sedaj trenutno živimo skupaj, dokler si ne opomoreva od tolikih kreditov in da pričakava to najino detece v miru) 
Slabo mi je že ko to vse pišem... Naj še enkrat povdarim, da je to le del vsega, kar sva v zadnjem pol leta doživela!

Ampak se nisva nikoli skregala, vedno je mož potegnil z mano, ko sta njegova starša govorila tiste grozne besede čez mene, so ga morali sosedje držati, drugače vam povem, da je bil zmožen tudi ubiti. Sreča, da nisva bila takrat sama. Še danes je najina veza čudovita, vse to je utrdilo najino vez, ljubiva se neizmerno.

Prihaja najin otrok...sedaj se stvari menjajo... KAJ MISLITE? Ja, moja draga tašča in tast nama skačeta v rit. Vabita naju na kosilo k njim v tisto hišo od koder smo bili izterani, pa celo sva dobila ponudbo naj prideva nazaj!!!

Ni šans. Zaenkrat sva oba še vedno ''trmasta'' in ne odgovarjava na njihove klice. Krščanka sem, pa jima ne morem odpustit. Tudi enkrat se nama nista opravičila!!! Obnašata se kot da ni bilo nič. Peče ju vest in strah ju je, ker vedo da ne bova dovolila, da vidijo otroka, niti jima ne bova dala blizu.

Če bi jima odpustila in jima dovolila stike z otrokom, bi bilo to samo zato, ker so po eni strani to vendar njegovi starši in otrok pač njihov vnuček,...ampak ne morem. težko je...
Tudi mož razmišlja enako, samo je še bolj trmast kot jaz...
Kaj naj narediva? Je to, da sva se odločila, da nimata nobenih stikov z otrokom (tudi mi med sabo jih nimamo) preveč sebično od naju?
Moji starši naju nekako napeljujejo na to pač, da je treba v življenju marsikaj pretrpet ( radi bi, da ima njihov zet, ki ga imajo radi kot svojega sina - bili zraven, ko se ga je lastna mati odpovedala...) tudi koga od svojih ob sebi, ker ima sedaj le mene, najinega še nerojenega otroka, moje starše, vse le moje, z njegove strani pa le prijatelje...

Jočem še danes ko se spomnem.
  Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: Tašča...naj ji odpustim ali ne?
10.1.2006 15:11:00   
MarijaPo
Jaz za sorodnike pac ne bi trpela.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: Tašča...naj ji odpustim ali ne?
10.1.2006 15:16:36   
katarina j.
Pogovorita se z možem, kaj bo otrok imel od takih starih staršev. On se spomni svojega otroštva, pa naj pretehta. Če lahko dajo otroku kaj ljubezni, bosta tudi vidva pozabila stvari, če pa bo trpel še vajin otrok, ....to pa že ne bosta dovolila. Se pa nekateri spremenijo in na vnukih popravljajo napake- tako na primer dela moj oče-moj sin ga obožuje, ker se ful igra z njim. Jaz pa sem "pozabila" vse kar sva imela z očetom. No čeprav ni blo tko hudo, kot pri vama. Srečno pa imejte se radi vi trije-to je najpomembnejše!!!!!user posted image

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: Tašča...naj ji odpustim ali ne?
10.1.2006 15:27:00   
Skorpija
Mislim, da boš morala spoštovati to, za kar se bo odločil tvoj mož, kajti zaradi njih vseeno prenaša večje breme, kot ti - kri ni voda in bolečina ob "izdaji" tvojih lastnih staršev je huda... O tem pač ti in tvoja družina nimate pravice odločati.

Sploh pa zdaj vložita energijo v svojega otroka in v vajino družinsko celico, kajti to je zdaj vajin popek sveta user posted image

_____________________________

Kdor si upa, za trenutek izgubi tla pod nogami. Kdor si ne upa, izgubi življenje!

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: Tašča...naj ji odpustim ali ne?
10.1.2006 15:29:37   
mimica
Pri vsem opisanem : NIKOLI ne bi oprostila ! Sploh pa ne, če ne bi slišala niti besede oprosti. In taki obraz kot so pokazalai mene in mojega otroka ne bi nikoli več videli !

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: Tašča...naj ji odpustim ali ne?
10.1.2006 15:34:45   
KIRA
anonimna, take stvari pa menda ne misliš odpuščat? daj jim milo za žajfo, pa tvoj vložek v bajto izterjaj prek sodišča, da boš lakho zase in otroka uredila kaj - saj vidiš da ni ne razumevanja, niti hvaležnosti, niti lepih besed.
to je moje mnenje. vse ima svojo mero. tud potrpežljivost in odpustki....

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: Tašča...naj ji odpustim ali ne?
10.1.2006 15:38:58   
soncece24
Se popolnoma strinjam s KIRO. Izterjaj denar od obeh hiš (lepo so te izkoristli, da si jim renovirala) in jih zbriši iz svojega življenja za vedno - PO TOČI ZVONITI JE PREPOZNO!!!!

_____________________________

Idealni moški ne pije, ne kadi, ne vara, ne kvartopiri, ne obstaja. (ruski aforizem)

(odgovor članu KIRA)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: Tašča...naj ji odpustim ali ne?
10.1.2006 15:39:52   
Naty*Taja
Ma ni šans!! Pa kaj če si kristjanka! vsega pa človek le ne more požret! Saj smo na koncu koncev vsi le ljudje s plafonom in ko ti ga odnese pač rabiš več let, da pozabiš. Sem imela probleme s sestrino svakinjo in sem jo prvič lahko sploh pogledala po sedmih letih! Po moje se sploh nehajta z njimi obremenjevat in živita dostojno življenje. Malčku pa itak ne bo hudega, če jih ne bo poznal, dokler ne prebolita. Madona sej taki ljudje so sposobni še lastnega otroka proti tebi nahujskat! No to je samo moje mnenje odločitev pa SAMO VAJINA. Ne se podrejat ker tvoji starši menijo, da je tako prav. Kaj tak odnos s taščine strani je pa lahk tak ko se niti za najhujšega sovražnika ne spodobi kaj šele za lastnega sina in njegovo drago!!
Držim pesti, da si čimprej uredita mirno življenje s svojo bebico in pošljita vse druge nekam! Na koncu boste le vi vedno skupaj in je najvažnejše, da se vi zastopte. Klinc gleda še žlahto raztrgano plahto!!
Srečno.

_____________________________

MONTIGNAC

(odgovor članu katarina j.)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: Tašča...naj ji odpustim ali ne?
10.1.2006 15:41:45   
mojcadamijan
Jaz jim tega nebi nikoli odpustila

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: Tašča...naj ji odpustim ali ne?
10.1.2006 15:43:27   
Tinčarca
Pozdravljena,

mislim, da sploh nista sebična!! Kljub grozotam, ki sta jih doživljala razmišljata o tem, da bi vajin otroček poznal babico in dedka po očetovi strani. Neverjetno široko srce imata.
Namesto vaju se ne more odločiti nihče. Veliko je bilo hudih besed, ki jih ne bosta nikoli pozabila. Poskrbita le, da bo v vajini družinici veliko sonca, ljubezni, sreče, smeha. Če bosta čutila, da imata vse kar potrebujeta, brez moževih staršev, potem vedita, da je tako prav.
Sama lahko odpustim, a pozabim nikoli. Mene bi bilo strah karkoli zaupati takim ljudem, kaj šele otroka!

user posted image

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: Tašča...naj ji odpustim ali ne?
10.1.2006 15:45:54   
Aleksandrin
Če bi bilo po moje bi jih odpisala, če imajo tak odnos do vaju kakšen bo potem do vajinih otrok, boš pustila, da bodo tudi oni to dajali skozi?
Pravično pa bi bilo, da ji odpustiš, saj pozabila tako ali tako nikoli ne boš, da otroke ne prikrajšaš za babico.
Sama sem to rešila tako, da hodim samo na kratke obiske, 1x na 2 meseca po max 1/2h in nikol ne pustim otroka samega z njimi.
Saj se bo vse rešilo, srečno!

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: Tašča...naj ji odpustim ali ne?
10.1.2006 15:51:11   
pety78
Nikoli oprostila, za stike z vnučkom bi se pa morala prekleto dobro potrudit, če bi jih želela imeti, pa še to bolj na distanci!!!! Baba user posted image !

(odgovor članu Tinčarca)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: Tašča...naj ji odpustim ali ne?
10.1.2006 16:02:07   
PiaM
Če bi pretrpela toliko, kot sta vidva, ji ne bi mogla več zaupati, da ne bo spet obrnila hrbta, ko ne bo vse po njenem. Mislim, da bi se raje odločila živeti v miru s svojo družino in tvojimi starši, kot v večnem pričakovanju hudobij tvoje tašče in stresnem življenju.

(odgovor članu pety78)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: Tašča...naj ji odpustim ali ne?
10.1.2006 16:22:45   
anabanana
Ni šans, ma ni teoretske šanse, da bi ji oprostila p..... nemarni !!! Ko sem brala tvojo izpoved so mi šle dlake pokonci !!! Kaj otroku privoščiš takšno babico, kaj mu ona lahko da ???!!! Pazi, ta ženska je sposobna tvojega lastnega otroka ščuvat proti tebi !!!!!!!!!

Jaz bi jo tožla za denar in vse trpljenje ki ti ga je povzročila in je nebi pogledala nikoli več v življenju !!!!


_____________________________

krepat ma ne molat

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: Tašča...naj ji odpustim ali ne?
10.1.2006 16:25:39   
CIPRESA
Odpuščati...jaz mislim da moramo to znati vsi vsaj jaz sem takega mnenja AMPAK odpuščam le pod pogojem da se nekdo res spremeni oz. da mu je žal za to kar je storil.
Če "lezeta v rit" to še ne pomeni  da sta se res spremenila, lahko je to le posledica tega ker vaju vidita srečne  in tega ne preneseta ali pa sta preveč osamljena in spet rabita eno kost za glodat....vseeno bi jaz v tvojem primeru do ene mere le popustila in se z njima probala normalno pogovarjat vsaj kak telefonski klic bi probala dvignit navsezadnje sta to le njegova starša kakršna pač sta. V njuno hišo zaenkrat kljub njunemu lepemu prigovarjanju zaenkrat še nebi hodila sploh če imaš tako slabe spomine nanjo.  Kljub vsemu  pa delaj po lastni volji in razmišljaj s svojo glavo tako kot sta do sedaj, če jima kaj ne bi bilo všeč ne popusti to so vajine odločitve, drži se svojih meril....TU PA NE POPUŠČAJ.
Nevem jaz mislim da je prav da otroček ve kdo je njegova babica in dedek.


Pa še tisto " milo za žajfo"  no to pa meni osebno ni všeč ker postaneš isti...dokaži da si boljša!!!! No, to je itak samo moje mnenje.

(odgovor članu pety78)
Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: Tašča...naj ji odpustim ali ne?
10.1.2006 17:27:13   
tehnofil
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen
Krščanka sem, pa jima ne morem odpustit.
...
Moji starši naju nekako napeljujejo na ...


Če si to kar praviš, potem poznaš nekoga, ki je dal življenje - bil ubit in je prosil za usmiljenja za svoje morilce.
Če si to kar praviš, potem veš, da tisto kar ti, kot človek ne moreš odpustiti, lahko odpustiš z njegovo pomočjo. Samo prositi moraš.

Tvoji starši vama kažejo pravo smer.


Če pa si "krščanka" zato ker si krščena in ješ šunko za veliko noč, no potem pa brez veze pišeš, ker že veš kaj boš naredila.

l.p.



(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: Tašča...naj ji odpustim ali ne?
10.1.2006 17:34:22   
tehnofil
Verjemi mi. Vse zgornje nasvete bi dobila ČE BI ti to naredil mož in oče tvojih otrok. 1.Maščuj se stem da ne bo videl otroka.
2.Uporabi otroka in ga prikrajšaj (za očeta, stare straše).
3.To je tvoje najmočnejše orožje in z njim lahko IZSILIŠ predajo sovražnika in dokažeš da imaš prav.

Morda je vse to možno in si potihem želiš vendar TO NI PRAVA POT. Tehnično gledano je to zloraba otroka za medsebojno obračunavanje.

l.p.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: Tašča...naj ji odpustim ali ne?
10.1.2006 18:27:55   
karmy
jaz ne bi odpustila in to nikoli in nikdar...naj vabita v prazno...

vsaj imata zdaj mir in lahko bebiko počakata in poiščita stanovanje magar v tujini...sm da je čimdlje stran... in zaživite kot normalna družina...

sranje se bo ponovilo če se vrneta...vrjamita...taki ljudje se nikoli ne spremenijo... stran..čimprej stran...v vajino dobro...

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

(odgovor članu tehnofil)
Neposredna povezava do sporočila: 18
   RE: Tašča...naj ji odpustim ali ne?
10.1.2006 18:40:44   
Anonimen
Kristus je odpuščal še mnogo hujše stvari, kot je tole. In kamen naj vrže tisti, ki je brez greha.

Odpustita, pozabita pa ne. Odpustita jim v srcu, vendar se v njihovo hišo nikoli več ne vrnita.

(odgovor članu karmy)
  Neposredna povezava do sporočila: 19
   RE: Tašča...naj ji odpustim ali ne?
10.1.2006 19:03:26   
Marogica

IZVIRNO SPOROČILO: Meta.

Kristus je odpuščal še mnogo hujše stvari, kot je tole....



.... pa so ga na križ nabili.

Sem na žalost mnenja, da se vaši odnosi ne bodo spremenili, pa če bi vidva imela 10 otrok. To je stvar karakterja, v tem primeru katastrofalno primitivnega, ki tudi ničesar, razen primitivizma ne razume. Torej se morata do tašče enako obnašati, da bo razumela vajino poslanico. Nobenih obiskov, nobenih stikov zaenkrat, mogoče kdaj kasneje.......,pa kakšna besedica "oprosti" bo morala pasti iz njene strani.
Pa čim bolj stran od vseh "možnih" podedovanih bajt.


_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 20
   RE: Tašča...naj ji odpustim ali ne?
10.1.2006 19:17:33   
Anonimen
Jaz preprosto ne bi mogla odpustiti česa takega. Pa mi ne bi šlo za denar, ampak za gorje, ki sta ga povzročila še nerojenemu otroku v meni. Ne, nekje pa je vendarle meja.

(odgovor članu Marogica)
  Neposredna povezava do sporočila: 21
   RE: Tašča...naj ji odpustim ali ne?
10.1.2006 19:26:29   
Anonimen
Odpustiti sama v sebi, da tebe ne bo nažiralo to dan za dnem, v tem smislu ja, odpustiti v smislu, da jih boš spustila nazaj v svoje življenje, to pa ne. Vsaj tako je moje mnenje. Starši so pač ljudje, ki si jih ne moreš izbrat in samo zato, če so moževi starši, on in seveda tudi ti nista dolžna požreti vsega govna, ki vama ga natrosita. Jaz takim ljudem ne bi nikoli več zaupala niti se ubadala z njimi. Tudi svojim otrokom ne bi privoščila niti možnosti kake podobne izkušnje z njimi. Ne imej slabe vesti prekiniti oz. ne obnoviti stikov z njimi, nič jim nisi/nista dolžna. Mislita nase in na vajino bebico, preteklost pa pustita za sabo.

(odgovor članu Marogica)
  Neposredna povezava do sporočila: 22
   RE: Tašča...naj ji odpustim ali ne?
10.1.2006 19:36:27   
Vesna
jaz bi jih odmislila za zmeraj,saj so oni vas vrgli iz bajte in želei prekinit stike,pa še nosečo.ma dajmo dajmo,takrat nista mislila na to da vnuček sicer še nerojen mora it na cesto.ne bi imela več stikov z njimi.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 23
   RE: Tašča...naj ji odpustim ali ne?
10.1.2006 19:36:45   
india
Jaz osebno takih stvari ne morem odpustiti, pozabim še kar, z leti, s časom. A uporabljati otroka kot orožje za medsebojno oobračunavanje, se mi ne zdi prav, ne z  vajine strani pa ne s taščine in tastove ( saj onadva se verjetno zdaj prilizujeta prav zaradi dojenčka).

Morda bi šla kdaj tja na kak petminutni obisk, ter jim lepo dala  na znanje, da zahtevam nazaj ves vložen denar. Vrnila se pa tja ne bi nikoli!!!

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 24
   RE: Tašča...naj ji odpustim ali ne?
10.1.2006 19:55:29   
artista7
drago dekle, njegovi starši nimajo nobene pravice videti vnučka, pod nobenim pogojem - ker so si to možnost že zdavnaj zapravili. Pusti jih, naj živijo svoje bedno življenje in jih odpiši. Ne bodo se spremenili. Ne dvigujta jima telefona, naj delajo kakor hočejo, vidva sta zase družina in vama ni treba prenašati njihove hudobije, enako velja za vajinega otročka, ki bo prišel.
Ne oziraj se na vero, na to kar mislijo sosedi ali tvoji starši, pač pa se odločaj po tem, kar misliš ti.
Moja tašča je npr. tudi grozna, a vseeno ne tako grozna kot je tvoja. Moj že zdaj pravi, da če se ne bo skulirala, ji ne bo pokazal svojih otrok. In mislim da ima prav povsem.
Verjemi, za vsako rit palca raste (kakor pravijo pri nas na Dolenjskem). Bo že prišlo za njo.


< Sporočilo je popravil artista7 -- 10.1.2006 19:57:23 >

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 25
Stran:   [1] 2 3   Naslednja stran >   >>
Stran: [1] 2 3   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Ovulacija in plodni dnevi
Kaj je ovulacija? Kako izračunati kdaj ovulacija nastopi? Načini ugotavljanja ovulacije.
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
To so najbolj redka otroška imena
Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...
Učenje skozi igro: Zakaj je igra najboljša...
Učenje skozi igro omogoča otrokom naraven razvoj, izboljšuje njihove kognitivne, socialne in čustvene veščine. Otroci se...
Zdravo prehranjevanje se začne že v vrtcu
Marjeta Podpečan, odgovorna za prehrano predšolskih otrok v zavodu Kranjski vrtci, nam je pojasnila, zakaj pogosto vklju...




Risanke.
пеперутка16

So vaši otroci gledali (gledajo) risanke kot so Teenage Mutant Ninja Turtles, Yu Gi Oh, Pokemon ... in zaradi njih postali nasilni?