baguSka
|
Miska kako besedo že lahko damo, podporo pa iščem in iščem in mi tud na kraj pameti ne pade, da bi jo našla. Tuhtam in tuhtam in se nič kaj tacga ne spomnem, da bi ji lahko nudla podporo. Žal mi je, ampak tko je. Osredotočla se bom le na vprašanje, kako me gledamo na mlada dekleta in starejše moške: jaz osebno nimam nič proti temu, če se gre za ljubezen. Vse ostalo mi ni niti malo všeč. Sama sem bla čist prepogostokrat 'žrtev' takšnih moških v svojih najstniških letih. Dobesedno so me 'natolcevali' tudi fotrovi kolegi in sem bla vedno fuuuull živčna, ker takrat nism mela pojma kako nej reagiram. Taki kot njegovi prjatli, pa je bil žal tudi moj fotr. Ko sm ga dobila, kako osvaja mojo vrstnico, sem ga pošteno nahrulila!!! Tako zaradi morebitne prevare moje mame, kot to, da če se sploh zaveda, da so te punce moje vrstnice!? Takrat sem ga malo 'zaštopala', vendar še ni zaleglo dovolj.. Ko sm se z njim usedla in mu povedala, da se to dogaja tud men in celo s strani njegovih prjatlov, je itak čist vn padu in je hotel vedt kdo, kdaj, kje...?? In itak da mu nism povedala, le hotela sem mu dat vedt, da to kar dela se mi ne zdi prav. Od takrat naprej je bil mir. Kolikor je meni znano, ni ravno varal, lahko pa tudi, tega ne vem.. Se je pa definitvno zamislu in se ni več spravljal na tako mlada dekleta. In ja, definitvno je to kriza srednjih let (če lahko temu tko rečemo). Večina moških (ne vsi) se čez čas začnejo dokazovati, da še lahko osvojijo kakšno mlado dekle. In ko jim rata so itak totalno ponosni in njihov ego zraste do nebes. To sem opazila do zdej pri vseh moških 'v letih'. In ko do tega pride, so itak tok samozavestni, da se hočejo potem dokazat še pri drugi in še in še.. Dokler jim ne nardi en KLIK! Če jim.. Eni pridejo do tega sami, drugim ga morajo vžgat drugi. Pr mojem fotru sem bla pač jst tista, da sm ga preklopla. Prepričana sm, da še vedno rad pogleda kakšno mlado punco, vendar od takrat le na daleč.. No 100%-na pač ne morem bit in mislim da tudi ti ne boš nikol več. To je moje mnenje. V tistem času sem mojo mami večkrat napeljala k pogovoru o prevarah in fotru in to (nikol ji pa nism povedala kar vem, ker je nism hotla prizadet in ker pač nism hotla, da gresta narazen) in mi je vedno govorila, da mu zaupa in da je kakršn pač je in da je on pač tak, da govori in govori, naredu pa nebi nič.. Vse to me je takrat blazno bolel in še dons ne vem zakaj ji nism povedala, ampak danes imam občutek, da sm pa mogoče nardila prav, ker sta spet na novo zaljubljena in se imata spet super. :) Torej nism razdrla zakona.. ona ni nikol izvedla (mogoče je pr seb to vedla, pač tega ne vem) za njegove otročarije, njega pa je minila kriza. Danes pa sta skupi že 35 let z vsemi vzponi in padci. Preživela sta in upam, da bosta do konca. :)
|