IZVIRNO SPOROČILO: nejcko

ampak bi lahko pljuvali po letaliških delavcih in delavcih na železnicah, pa po šoferjih avtobusov ... bemtiš, tam skoz uni jamrajo in štrajkajo ... res škoda

IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_

IZVIRNO SPOROČILO: nejcko

ampak bi lahko pljuvali po letaliških delavcih in delavcih na železnicah, pa po šoferjih avtobusov ... bemtiš, tam skoz uni jamrajo in štrajkajo ... res škoda

Smo tako komot, da se vozimo vsak v svojem avtu. Vlak, kaj je že to?

IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_


Smo tako komot, da se vozimo vsak v svojem avtu. Vlak, kaj je že to?

IZVIRNO SPOROČILO: Ankica*

IZVIRNO SPOROČILO: RIJA*

IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_


Smo tako komot, da se vozimo vsak v svojem avtu. Vlak, kaj je že to?

nismo tako komot

pri meni ni nobene variante, da pridem z avtobusom ali vlakom do službe.....ker nimamo ne enega, ne drugega...
službe pa totalno brez urnika in v različnih krajih...da se niti skupaj ne moreva voziti

Pri nas je enako, prej v Ljubljani je bilo pa kolo največ v uporabi. menda pa uporaba javnega prometa spet narašča.

IZVIRNO SPOROČILO: RIJA*

zakaj pa bi doma, če lahko v službi?

IZVIRNO SPOROČILO: petea

Obstaja več vrst pomoči, financiranje se ukinja za en de, in sicer za dodatno učno pomoč in svetovalne storitve.
Ohranja se financiranje za dejavnosti za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj ter fizična pomoč (slepi, gluhi, gibalno ovirani).
Dodatna učna pomoč se lahko prepleta s preostalimi oblikami pomoči.
Učna pomoč se npr. nudi: dolgotrajno bolnim otrokom, otrokom z motnjami vedenja in osebnosti, otrokom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, seveda pa po potrebi oz. v skladu z odločbo tudi tistim, ki koristijo tudi druge oblike strokovne pomoči.

Učna pomoč naj bi se izvajala s strani izučenih strokovnjakov, ne pa kot 'flikanje ur' učiteljev, ki morajo zapolniti fond ur.

IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_

Povprečna plača zaposlenih v osnovnih šolah je ca 1.650€ bruto, neto je to nekaj manj kot 1.100€. V tem znesku je zajeto celotno šolsko osebje, razen rabnatelja, katerega plača se prikazuje posebej. Efektivno je povprečna neto plača učitelja nekaj višja.

Koliko je to. Hmmm. Za dobre učitelje po mojem kar nekaj stotatkov premalo, ob dejstvu, da dodatnih finančnih ugodnosti kot je npr vsaj simbolna božčnica, običajno ni (popravite me, če se motim). Enako kot je veliko za tistega, ki flika ure in za tistega, ki svoje delo opravlja malomarno ali slabo.

Kaj se je zgodilo učiteljem, da so izgubili svojo moč, ne vem, to bodo morali ugotoviti sami.
Uporabniki šolstva imamo to srečo, da sistem še deluje na starih temeljih in da so nam danes vrata do znanja široko odprta, če le hočemo.

IZVIRNO SPOROČILO: nejcko

Še ena plat, ki potrjuje, kako velika škoda je, da ne živimo v Nemčiji (ali vsaj v Franciji ali Italiji, morebiti še v Angliji). Tam vsaj učitelji ne bi bili skoz na udaru in popljuvani, ampak bi lahko pljuvali po letaliških delavcih in delavcih na železnicah, pa po šoferjih avtobusov ... bemtiš, tam skoz uni jamrajo in štrajkajo ... res škoda

ups ... oni niso JS, bemtiš, po njih se ne sme

IZVIRNO SPOROČILO: liliana


in biti učitelj je tam spoštovanje....

Kaj se je zgodilo učiteljem, da so izgubili moč.....?

Kaj se je zgodilo učiteljem, da so izgubili svojo moč, ne vem, to bodo morali ugotoviti sami.

Še enkrat pa bi prosila učiteljice, oz. tiste, ki se v to razumejo, kako je plačljiva ta dotatna učna pomoč in kaj se sedaj ukinja.....ker po tistem odstavku iz članka, ki sem ga že prej dala, se to financiranje po mojem razumevanju ne ukinja kar v celoti....:

IZVIRNO SPOROČILO: Plus minus

Otroci z Odločbami lahko imajo: DSP (dodatna strokovna pomoč) ali/in UP(učna pomoč). DSP izvajajo razni pedagogi (specialni, socialni, ...), UP pa izvaja učitelj, lahko razrednik ali predmetnik. Govora v tej temi je o UP torej o pomoči, ki jo nudi učitelj. Do sem vse jasno ;). Tukaj pa je stvar takšna, če učitelj, ki izvaja UP nima dovolj ur, se mu šteje ura izvajanja UP v redne ure, če pa ima učitelj dovolj ur v okviru delovnega časa, so pa plačane.In o slednjih teče debata.

Tudi za krpanje ur nisem navdušena, ker učitelj, ki nudi takšno pomoč, mora zanjo biti zainteresiran in ne da mu bo muka, delati z učencem, ki ima učni primanjkljaj. Naj bi se delalo tudi na tistem predmetu s katerim ima otrok težave. Torej bo težko ena učiteljica angleščine pomagala učencu, ki ima težave pri fiziki.

UP je dobro zastavljena, samo izvedba pa ni vedno dobra.

IZVIRNO SPOROČILO: RIJA*

mi smo lani bili v enem velikem mestu in cel čas sem se spraševala, kako se ljudem da čakat v zastojih, namesto, da bi se vozili z metrojem, ki je točen na minutko....meni je to užitek, da greš na vlak, kaj bereš in ne živciraš zaradi gužve

Verjamem, da je dobro zastavljena.....samo izvedba že na strani vloženih prošenj in dodeljenih odločb za DSP ni dobra.....so se v zadnjih letih kar dodobra razpasle.....torej že osnova ni dobra.....in upam, da bo država tudi na tej strani kaj spremenila.....da pa ne bo zdaj vsako dete imelo neko motnjo in DSP.....šole so pa mogoče to še potincarale, ker izgleda je vsaka odločba za šolo pomenila dodaten denar, ki ni bil finančno tako nepomemben......

IZVIRNO SPOROČILO: nejcko

Malček bom krenila stran od teme, ampak ko se že omenja št. učencev, ki rabijo učno pomoč, ki iz leta v leto narašča, pa kako danes nihče več ne ponavlja, pa kako imejo že vsi odločbe ... Tudi to, kot vsaka stvar, ima dve plati.
Mogoče se res na prvi pogled zdi, da se z vsem tem pretirava ... ampak a se res?

Da danes ni več ponavljavcev, ne drži. Od moje znanke sin je ponavljal razred, od moje prijateljice hčerka letos ponavlja, na šoli, ki jo obiskujeta moja otroka, vem vsaj za dva, ki sta ponavljala, na šoli, kjer sem učila, so bili ponavljavci. Torej, da ni več ponavljavcev, ne drži.
Tudi če pogledam nekako počez v odstotkih in primerjam ta čas in 30+ let nazaj, ko sem jaz obiskovala OŠ, lahko rečem, da je razmerje tam-tam. Tudi 30+ let nazaj ni bilo morje ponavljavcev, ampak nekje eden na generacijo. Morda. Tako kot zdaj.

Prav tako so otroci s PP tudi 30+ let nazaj obiskovali OŠ. Kako je bilo takrat urejeno, ne vem, vem le, da sošolec iz paralelke, ki je imel cerebralno, ni imel spremljevalca, gotovo pa je imel neko pomoč, ker drugače res ne vem, kako je zdeloval šolo. Res pa je, da so mu ogromno pomagali sošolci. Ogromno. Tudi sošolcem z učnimi težavami smo pomagali sošolci. Sistem in družba sta bila nastavljena tako, da se je veliko polagalo na medsebojno pomoč, na solidarnost.

Danes temu ni več tako. Žal. A za to niso krivi učitelji, ampak sistem, družba kot taka. Kateri učenec pa ima danes vsaj 3 popoldneve v tednu čas, da uro, dve preživi pri sošolcu in mu pomaga? Ob glasbenih, treninigih, stoin eni dejavnosti, enostavno ni več časa. Tudi miselnos vas-nas staršev je ... kakšna??? Kaj ste tukaj večkrat zapisalai - če otrok ni sposoben sam zdelovati šole, naj gre v posebno šolo! Se zavedate svojih besed? Kaj s tem sporočate družbi, svojim otrokom?
Tudi 30+let nazaj niso kar povprek pošiljali otrok v posebne šole. Niso in pika. Ne vem, ali sem jaz hodila na "čudno" šolo, ampak poleg prej omenjenega učenca, je na našo šolo hodilo par učencev, ki bi jih danes označili za zaostale. In so na svoj način mogoče tudi bili. Akončali so redno OŠ, nekateri tudi kasneje 2-letni program SŠ, šli v službo.
Koga, za božjo voljo, so oškodovali s tem, da so obiskovali redno OŠ. Mene ne, prav tako za nikogar moje generacije ne vem, da bi jih postrani gledal. Bili so pač del družbe in tudi danes so. Hodijo v službo, plačujejo davke ...
Zdaj pa bi vi trpali take otroke v posebne šole ... otroke, ki v nekih normalnih pogojih zdelujejo šolo, z malček pomoči sicer, vendar jo.

Druga stvar je - zakaj je danes število otrok, ki težko zdelujejo šolo, v porastu?
Morda preprosto zato, ker je UN tako svinjsko prenatrpan z vsem balastom, da bi še en odrasel težko folgal. Saj vidimo, koliko se moramo starši ukvarjati s svojimi otroki, če želimo, da bodisi zdelujejo bodisi so odličnjaki.

So se starši nekoč tudi toliko ukvarjali za nami? NE.
Ker je bila snov prilagojena našim sposobnostim in smo sami nekako hendlali vse skupaj. Meni npr. starši pri angleščini niso mogli nikakor pomagati, ker noben ni znal angleško. Znajdla sem se, kakor sem vedela in znala. Vsi mi.
Danes si ne predstavljam, kako bi moja otroka šla skoz s tole angleščino brez moje pomoči (ne, ne pomagam jima za 5). In kar za nekaj otrok vem, da jim dela angleščina težave oz. so nekje v rangu trojke. ampak dajmo, dajmo še malo natrpat vse skupaj, dajmo uvesti še en tuji jezik ... lahko celo dva ... dajmo. Ker bog ne daj, da današnji otroci do 15. leta ne bi vedeli že vsega, kar človek mora vedeti, da ne bi videli že vsega, kar je treba videti.
Res ne vem, kaj bojo počeli preostanek svojega življenja, s tem, da se tako blazno poudarja vseživljenjsko učenje danes?

30+ let smo otroci (povprečno sposobni in inteligentni otroci) s trojkami komot in res po liniji najmanjšega odpora zdelovali šolo. In prav je bilo tako. Temu naj bi bila OŠ šola namenjena. Da otrok neka osnovna znanja pridobiva na najlažji možni način. Za 4 in 5 pa se je bilo treba malček potruditi (razen unim ultra sposobnim in inteligentnim).
Danes pa se morajo povprečno sposobni in inteligentni otroci blazno prematrati za trojke, da o višjih ocenah ne govorim. Prematrati.

Zdaj pa vprašanje - komu ali čemu je torej namenjena OŠ?

Jaz mislim, da je bistvo OŠ še vedno tisto bistvo, ki ga je imela v mislih Marija Terezija - da se otroke opismeni in jim da neka osnovna znanja, nek temelj, na katerem bodo gradili naprej. In to, točno je (bi morala) biti pravica vsakega otroka. Vsakega!!! Tudi tistega, ki mu ne leži matematika, ali črke zapisuje okorno, ali ni sposoben 6 ur nepremično sedeti za mizo in buljiti v knjigo, ali ob gledanju risank na Cartoonu ne osvoji angleščine, ali mu ni jasno, zakaj med kisom in sodo pride do kemične reakcije - važno, da ve, da pride. To je (bi moralo biti) bistvo.
Po mojem.


Za vse ostalo je tukaj SŠ, faks itn.

IZVIRNO SPOROČILO: Ankica*


Čisto konkretni predlogi učiteljice (ker vse tudi ne jamrajo, ampak opozarjajo na nepravilnosti in predlagajo spremembe, sam se potem tudi to rado vtakne pod jamranje, žal, skratka dajmo ločit pleva od zrn):

Bojana Potočnik (moja opomba: dobitnica Boba za lansko leto za izjavo leta)

Gledala sem nastop ministrice Stanislave Setnikar Cankar v Odmevih. Takole bom rekla: Čeprav sem "ziritirana in frustrirana", kot sem brala v Večeru, sem še vedno pripravljena pomagati
varčevanju na šolskem ministrstvu, ki dlje od puhlic ne zmore. Tole je le nekaj
konkretnih predlogov: 1. Tako kot ste zamrznili plačilo DSP,
zamzrnite NPZ, ki kot tak ne služi ničemur, dokler si ta država ne
opomore in ne zavajajte javnosti, da krčite sredstva za NPZ, ker učiteljv za
to delo ne plačujete, učitelji pa vas že leta opozarjamo, da so nesmiselni. 2. Nehajte si izmišljevati dodatna izobraževanja za diplomirane angliste in nemciste s strokovnim izpitom, ki se celo leto dodatno izobražujejo, da lahko poučujejo na razredni stopnji (izobraževanje enega stane 3000 evrov!!!!!!!!! , mislim, da se jih samo letos izobražuje okrog 70, pa to počnete že 2 leti, ste pozabili, da ste jim že dali diplomo ali so zadaj drugi interesi????), 3. Uzakonite obvezen dopolnilni in dodatni pouk. 4. Ukinite večino nabora 85 izbirnih predmetov v osnovni šoli ?!?! (ohranite tiste, ki dejansko koristijo otrokom, ne vašim interesom, so pa iz rednega pouka izrinili interesne dejavnosti). 5. Če je taka kriza, si ne izmišljujte neobveznih izbirnih predmetov v osnovno šolo, ki ste jih vpeljali septembra. 6. Ukinite projekte, ki so sami sebi namen in ohranjajo delovna mesta na zavodih za šolstvo, otroci pa od njih nimajo ničesar. 7. Ne zavajate javnosti, da letošnje nefinanciranje DSP ne vodi v smer ukinjanja ... S KOLEGI SMO PRIPRAVLJENI POMAGATI. STE NAS PRIPRAVLJENI SLIŠATI?

IZVIRNO SPOROČILO: Hope2

IZVIRNO SPOROČILO: RIJA*

mi smo lani bili v enem velikem mestu in cel čas sem se spraševala, kako se ljudem da čakat v zastojih, namesto, da bi se vozili z metrojem, ki je točen na minutko....meni je to užitek, da greš na vlak, kaj bereš in ne živciraš zaradi gužve

a pri nas? ce ja, pridi cez par mesecev in bos imela odgovor. jap, smo raje v avtu v guzvi. poleg tega so se drugi minus faktorji metroja- ki jih kot turist ne vidis