|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  2 3 [4] 5 6   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   RE: ne maram svojega otroka
7.4.2014 8:26:16   
saragr
Dojenje naj bi ustvarjalo posebno vez med mamo in otrokom in naj bi otroke oziroma dojenčke pomirjalo. Ampak to le v primeru, da je mama spočita in da se dojenju posveti. Za tebe je dojenje nujno zlo to počneš samo za to, da je otrok tiho a z mislimi si nekje daleč stran, večinoma misliš na to, kdaj bo prenehal piti.

Večinoma si dobila nasvete, da otroka čimprej odstavi, jaz bi ti svetovala drugače. Čeprav sem močno proti dojenju po prvem letu starosti, je pri tebi to neizvedljivo, ker dejansko dojenja v pravem pomenu besede otroku še nisi dala (nisi še z veseljem dojila in medtem uživala). Prvo kar moraš vedeti in kar so ti že druge napisale je, da otrok občuti tvojo žalost, jezo, nezadovoljstvo in ker je še mali, ti ne zna drugače povedati da te potrebuje kot tako, da se hoče dojiti. Daj mu to. Mali je, on ne bo prvi popustil, popustiti moraš ti. Ne ga odstaviti, ker s tem ne boš naredila nič, samo še bolj bo jokal in ti boš samo še bolj nesrečna in živčna. Jaz sicer nisem imela težav z odstavljanjem, ampak je bil tudi moj sin kričač, ki je cele dneve samo jokal in iskal pozornost in sem videla, da moram nekaj spremeniti. In spremenila sem celo rutino, ker otroci v tem obdobju še ne potrebujejo neke discipline in učenja samostojnosti ampak potrebujejo rutino, ki njih umirja in jim daje občutek zadovoljstva. No, jaz sem zjutraj vedno hitela z zajtrkom, da smo se čimprej najedli in da smo lahko šli ven. A otrok je kljub temu, da je bil sit in da je bil zunaj jokal in se obešal na mene. Videla sem, da kljub temu da so njegove potrebe po hranjenju in igri zadovoljene, on še vedno želi mene. In zato sem vse to spremenila. Zjutraj, namesto da sem šla delat zajtrk sem ostala v postelji, vzela sem ga k sebi in ga nahranila. Nisem ga več dojila, pil je po flaški, ampak to ni tako pomembno, pomembno je, da sem se prvo zjutraj posvetila njemu in stiskanju v postelji. Tudi po hranjenju sva še ostala v postelji in to tako dolgo, dokler ni on sam želel iz postelje in se igrati. Enostavno dala sem mu priliko, da se me naveliča. Pomembno je, da se dan začne umirjeno, isto kot pri odraslih, ob lepem jutru ti je cel dan lep in si poln energije. Kljub jutranjem cartanju, je sin še večkrat čez dan prišel k meni in hotel, da ga nosim in nosila sem ga. Hodila okoli in mu kazala stvari, dokler ni videl nekaj kar ga je zanimalo in takrat je zapustil roke. Tako je bilo iz dneva v dan, dva tri tedne, nato se je počasi oddaljil od mene in pridobival na samostojnosti. In verjemi, otrok je lahko samostojen le, če je prepričan v to, da si nekje tu za njega. Daj mu sebe kadar te potrebuje, posveti se njemu in pusti vse ostalo na miru, izplačalo se ti bo. Zdaj pri dveh letih moj sin še včasih pride do mene in na vsak način želi v roke, da bi ga nosila. Vzamem ga k sebi in če vidim, da se res želi pocartati ga pocartam, če pa vidim da samo izsiljuje, pa ga vzamem v roke in tako dolgo drezam v njega, da se me naveliča in gre. Brez joka in žalosti, vidi da sem naporna in gre:).

Kar ti želim povedati je, da če mu boš dala sebe ko te potrebuje, bo bolj umirjen in vedno manj prilepljen na tebe. In tudi to obsedeno dojenje se bo končalo, ker to pri tebi ni dojenje zaradi zadovoljevanja potrebe po hrani ampak je samo iskanje tvoje pozornosti.

(odgovor članu Vijoličarka)
Neposredna povezava do sporočila: 76
   RE: ne maram svojega otroka
7.4.2014 8:29:11   
patrino

IZVIRNO SPOROČILO: Ankica*


IZVIRNO SPOROČILO: patrino


IZVIRNO SPOROČILO: mika

Ob takem priklopljanju in odklopljanju ter stalni prisotnosti male priklopljene bibe, si predstavljam, kako kvalitetno partnersko in seksualno življenje se tule vozi in kako kvaliteten počitek mlade matere je to. Če bo tole vzela zares in upoštevala, bo kmalu tule gor vprašanje ...Kaj naj naredim, partner me po dveh letih čakanja, da pride na vrsto pri mojih prsih, niti povoha ne več...


A vidva sexata ponoči, ker midva ne. Napisala sem svoj primer, ki meni ustreza, mogoče bi tudi anonimni, pa je napisala, da ne. Upam, da bo kmalu našla rešitev, ki njej ustreza. Nisi edina, ki se sprašuje o intimnem partnerskem življenju in mi je to res hecno. A je kdo priklenjen na posteljo v spalnici? Spalnico imava za spanje, za intimo drug prostor, tako da možu ni bilo potrebno čakati user posted image .

ok, ok- dilema razrešena- pozabljam, da niso vsi taki tradicionalisti, kot midva, ki to večino časa počneva v temi v spalnici, pri 50% vlagi v prostoru in pri hrupu pod 40dBA .user posted image



Mogoče je čas, da razširiš svoja obzorja user posted image , prepusti se domišljiji.



Moj odgovor je bil sicer norčavo mišljen, ker se Mika tako komično ven vleče (enkrat pravi, da nič ne čuti, ko se ji ta mala priklopi, spet drugič da dobro čuti ) - midva za enkrat nimava pri tem nobenih težav ( trkam na lesuser posted image )Vseeno pa hvala za nasvet- čez sto let vse prav prideuser posted image


_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 77
   RE: ne maram svojega otroka
7.4.2014 9:07:38   
mika
Moj odgovor je bil sicer norčavo mišljen, ker se Mika tako komično ven vleče (enkrat pravi, da nič ne čuti, ko se ji ta mala priklopi, spet drugič da dobro čuti ) - midva za enkrat nimava pri tem nobenih težav ( trkam na les )Vseeno pa hvala za nasvet- čez sto let vse prav pride



Patrino, ti si pa specialist projeciranja svojih dejanj na drugeuser posted image , med tem ko se sama komično želiš izvlečiuser posted image Kje sem pa napisala, da ne čutim, ko se priklopi? kopiram... Ne vprašaj me, kolikokrat se doji, ker ne vem. ko zacmiha jo ''''priklopim'''' in zaspim. Kdaj se odklopi ne vem, če pa spet zacmiha, jo spet priklopim in zaspim itd....in sem naspana.

< Sporočilo je popravil mika -- 7.4.2014 9:09:06 >

(odgovor članu patrino)
Neposredna povezava do sporočila: 78
   RE: ne maram svojega otroka
7.4.2014 10:01:21   
kalbo

IZVIRNO SPOROČILO: RIJA*

anonimna...kot prvo, res...daj ga stran od zize...pa četudi na nehuman način...jbg....življenje ni potica, ne zate, ne za tvojega otroka teh nekaj dni....enostavno nema več zizike...ponoči ne rabi več nobenega hranjenja, ponudi mu flaško z vodo...boš videla, kak hitro ga bo to sesanje minilo user posted image

sama pa res stopi do osebnega zdravnika, da ti predpiše pač neko zdravilo, preden se dokončno sesuješ. največja napaka je, da si nočemo priznati, da smo v depresijo....in nekatere imajo srečo, da same shendlajo >(mo) tole zadevo, nekatere žal ne. in močno se mi zdi, da ti nisi ta, ki bi ji uspelo sami.

sicer pa...zapelji se kam, kjer je več življenja...sama sem bila v zelo pdoobni situaciji, pa sem se čisto vsak dan vozila 10 km daleč v mesto, kjer družbe ni manjkalo...ker tudi moj je delal cele dneve....pa je šlo.

vse se da....in verjemi, da je z vsakim dnem lažje...večji je otrok, lažje je....in verjemi, točno vem, kaj doživljaš...sem imela podobno zadevo doma, edino dojila nisem in možek je bil res vedno na razpolago, ko ni bil v službi....

user posted image


Anonimna, tale nasvet si pribij na steno in ga upoštevaj. Nisi slaba mama, si zmozgana in psihično sesuta mama, si samo človek. Enoletnik pa joške tud od daleč več ne rabi in otrok se sam pred 7 letom ne bo odstavil, zato takoj joško stran, svojemu pa reci, da ga lahko on doji, če hoče tud na pol ure če mu paše. Ti pa prvo naredi nekaj zase, ker če hočeš skrbet za otroka moraš poskrbet najprej zase. Če to ne bo pomagalo, nujno rabiš zdravniško pomoč in ko to premagaš, bo življenje takoj lepše.

(odgovor članu RIJA*)
Neposredna povezava do sporočila: 79
   RE: ne maram svojega otroka
7.4.2014 10:13:51   
kalbo
IZVIRNO SPOROČILO: mika

Ampak on še vedno misli, da je sin lačen/žejen in da pač ni druge, kot da ga dojim. Ko je bilo res hudo in sem se ponoči zlomila in jokala kot dež, da tako in tako nisem mogla sina niti dvigniti iz posteljice


A ga ne bi prestavila v vajino posteljo? zakaj se mučiš s posteljico? Jaz imam 14 mes. staro hčerko in spi pri nama. Ne vprašaj me, kolikokrat se doji, ker ne vem. ko zacmiha jo ''''''''priklopim'''''''' in zaspim. Kdaj se odklopi ne vem, če pa spet zacmiha, jo spet priklopim in zaspim itd....in sem naspana. Niti ene neprespane noči nismo imeli. Tudi pri prvi hčerki je bilo tako, s tem da je prve 4 mesece, po podiranju kupčka, jokala in se od utrujenosti tega obdobja komaj kaj spomnim....razen tega, da me je utrujenost že fizično bolela. takrat sem se tudi jaz spraševala, v kaj sem se spustila.

ne poznam staršev, ki imajo majhne otroke pri sebi v postelji, da ne bi spali. Težave imajo tisti, ki imajo otroke v posteljici.

Če vama ni problem spat z otrokom, (nekateri slabo spijo) ga dajta zraven. Najbrž je eden tistih, ki potrebujejo bližino tudi ponoči.


Ta je pa eden najpametnejših nasvetov, kar sem jih videl. Otrok pri enem letu zize ne rabi. Vsi moji trije otroci spijo ne samo v svoji postelji, ampak tudi v svoji sobi od 2 meseca dalje in smo in še vedno ponoč spimo. Če bi jim pa pri 9 mesecih vsakič ko so ponoč začivjkal zizo porinli v usta bi mel pa težavo, verjamem. Po mojem skromnem mnenju družinska postelja v tem primeru ne pride v poštev. So ljudje, ki to prakticirajo in če jim paše, zakaj pa ne, samo za ta primer pa to žal ne bo šlo. Tudi avtorica piše, da se je spanje lepo uredilo in potem seveda otrok okol enega leta vklopi razum, če bo ueee, bo ziza in potem imamo ueee vsakič ko se obrne. Ko otroka brez zize navadiš zaspat nazaj, je tu zmaga in spanje ponoči. Ta otrok je tud podnevi neprespan in posledično znerviran in znervirana je mama, kar otrok čuti in začaran krog je sklenjen. Da o nerazumnem fotru niti ne izgubljam besed.


< Sporočilo je popravil kalbo -- 7.4.2014 10:27:11 >

(odgovor članu mika)
Neposredna povezava do sporočila: 80
   RE: ne maram svojega otroka
7.4.2014 10:30:52   
anonimen40
Hvala vam vsem za vse nasvete. Se že veliko bolje počutim, ker vidim, da ne razmišljam napačno. Ker vidim, da bi večina mamic naredila enako kot jaz mislim - otroka odvadila od dojenja in da mu s tem ne bom povzročila nobene škode. saragr - jaz sem čutila veliko veselje ob dojenju. Že ko sem bila noseča, sem bila 100%, da bom dojila. Tudi če bo na začetku težko, kar je res bilo. Teden dni so me tako bolele bradavice, da me je v malih možganih sekalo in sem stiskala zobe vsakič, ko je sin začel vleči. Potem je bilo dojenje eno samo veselje. Ko se je tako napokal, da niti kupča ni uspel podreti, ampak je padel v komo, da si ga lahko na glavo postavljal, pa se ni zbudil. Dokler ni bil star 8, 9 mesecev, ko se je vse spremenilo in je dojenje postalo mučenje. Najbrž imaš prav, išče pozornost. Poskusila mu bom dati več sebe. Verjamem, da res čuti, da se slabo počutim. Saj tudi odrasli takoj čutimo, če se kdo od naših bližnjih počuti slabo ali dobro. Ne vem, ali sem že trdno odločena, da ga bom naučila spati celo noč. Ne vem. Najbrž sem res nesamozavestna mama, ker ne dobim potrditve za svoje mišljenje od najbližjih. Najbrž bi me to ne smelo spraviti s tira. Prve mesece je bilo precej lažje. Ne vem, zakaj tako. Takrat sem bila povsem samozavestna. Vsi so mi solili pamet, še posebej tašča. Pa se nisem dala. Sem jo natulila in naredila po svoje. S sinom sva se imela neizmerno lepo. Potem se je naenkrat vse spremenilo. Začela sem se bati. Sin je moj prvi otrok in se bojim, da bom naredila kaj narobe in se mu bo to poznalo. Nočem, da gre v svet nesamozavesten ali prestrašen. Najbrž res preveč kompliciram in najbrž še največ škode delam s tem, ko se sama slabo počutim, sin pa to čuti. Ampak, to je kot začaran krog. Morda me je poleg nespanja preveč potrla izguba službe. Zdaj podzavestno vse to premlevam in ne najdem izhoda. Tudi to sin najbrž čuti. Oh, ko bi le nekje našla dovolj samozavesti in ob vsem tem zamahnila z roko in naredila red.

(odgovor članu kalbo)
Neposredna povezava do sporočila: 81
   RE: ne maram svojega otroka
7.4.2014 10:36:14   
pomlad08
Meni je pa zmeri najbolj zanimivo, kako o dojenju po 1. rd največ vedo povedati tisti, ki so odstavljali pred 1. rd user posted image Kot da bi moja 7letna nečakinja iz drugega razred GŠ plozala Dubrovki Tomšič, kako se pravilno igra klavir user posted image


(odgovor članu kalbo)
Neposredna povezava do sporočila: 82
   RE: ne maram svojega otroka
7.4.2014 10:41:13   
RIJA*

IZVIRNO SPOROČILO: pomlad08

Meni je pa zmeri najbolj zanimivo, kako o dojenju po 1. rd največ vedo povedati tisti, ki so odstavljali pred 1. rd user posted image Kot da bi moja 7letna nečakinja iz drugega razred GŠ plozala Dubrovki Tomšič, kako se pravilno igra klavir user posted image




user posted image veš, ljudje imamo oči in vidimo tudi dlje, kot od svojega nosu...pa tudi 18 jih nimam več in sem marsikaj v življenju doživela in preživela....

a to pa je ok, da ti dete pri 3,5 letih reče: to je djek ne pa mjekouser posted image user posted image

mati narava je zelo pametna namreč...zobi zrastejo s točno določenim namenom....kot noge in roke recimo user posted image

(odgovor članu pomlad08)
Neposredna povezava do sporočila: 83
   RE: ne maram svojega otroka
7.4.2014 10:41:56   
HuAnita

IZVIRNO SPOROČILO: anonimen40

Hvala vam vsem za vse nasvete. Se že veliko bolje počutim, ker vidim, da ne razmišljam napačno. Ker vidim, da bi večina mamic naredila enako kot jaz mislim - otroka odvadila od dojenja in da mu s tem ne bom povzročila nobene škode. saragr - jaz sem čutila veliko veselje ob dojenju. Že ko sem bila noseča, sem bila 100%, da bom dojila. Tudi če bo na začetku težko, kar je res bilo. Teden dni so me tako bolele bradavice, da me je v malih možganih sekalo in sem stiskala zobe vsakič, ko je sin začel vleči. Potem je bilo dojenje eno samo veselje. Ko se je tako napokal, da niti kupča ni uspel podreti, ampak je padel v komo, da si ga lahko na glavo postavljal, pa se ni zbudil. Dokler ni bil star 8, 9 mesecev, ko se je vse spremenilo in je dojenje postalo mučenje. Najbrž imaš prav, išče pozornost. Poskusila mu bom dati več sebe. Verjamem, da res čuti, da se slabo počutim. Saj tudi odrasli takoj čutimo, če se kdo od naših bližnjih počuti slabo ali dobro. Ne vem, ali sem že trdno odločena, da ga bom naučila spati celo noč. Ne vem. Najbrž sem res nesamozavestna mama, ker ne dobim potrditve za svoje mišljenje od najbližjih. Najbrž bi me to ne smelo spraviti s tira. Prve mesece je bilo precej lažje. Ne vem, zakaj tako. Takrat sem bila povsem samozavestna. Vsi so mi solili pamet, še posebej tašča. Pa se nisem dala. Sem jo natulila in naredila po svoje. S sinom sva se imela neizmerno lepo. Potem se je naenkrat vse spremenilo. Začela sem se bati. Sin je moj prvi otrok in se bojim, da bom naredila kaj narobe in se mu bo to poznalo. Nočem, da gre v svet nesamozavesten ali prestrašen. Najbrž res preveč kompliciram in najbrž še največ škode delam s tem, ko se sama slabo počutim, sin pa to čuti. Ampak, to je kot začaran krog. Morda me je poleg nespanja preveč potrla izguba službe. Zdaj podzavestno vse to premlevam in ne najdem izhoda. Tudi to sin najbrž čuti. Oh, ko bi le nekje našla dovolj samozavesti in ob vsem tem zamahnila z roko in naredila red.



Predlagam, da ne poslušaš NOBENIH nasvetov, ampak se sama odločiš, kako in kako. Z mnogimi nasveti se jaz strinjam, z nekaterimi pa tudi ne. Pa se mi ne da več argumentirat, ker sem že to ene 20x naredila v preteklosti...
Tu imaš napisane številne iztočnice in predloge, ti boš pa sama presodila, kaj (če) boš spremenila. In kar 'pali' pri enemu otroku, pri drugemu ne bo, verjermi. Ko sem jaz pred leti za sveto upoštevala nasvete z RR, je bila hči kot poskusni zajček: danes to, jutri drugo, ker je ena drugače napisala, zdravniki eno, patronažna kontra, mama eno, ima drugo, prijateljice tretje... In kaj je bilo? Ena sama zmedena, nesamozavestna, grozna mama sem bila. Ja, totalno neprespana, koma utrujena, nič več veselja do življenja, sploh se nisem več prepoznala? ... Vse bi dala za en tak normalen, 8-urni spanec... Pa mi leto in pol ni bilo dano...

(odgovor članu anonimen40)
Neposredna povezava do sporočila: 84
   RE: ne maram svojega otroka
7.4.2014 10:42:14   
RIJA*

IZVIRNO SPOROČILO: anonimen40
Nočem, da gre v svet nesamozavesten ali prestrašen.


ti si otrokova ikona, torej mu pokaži, kako se postane samozavesten in pogumen!

(odgovor članu anonimen40)
Neposredna povezava do sporočila: 85
   RE: ne maram svojega otroka
7.4.2014 10:50:05   
Jabček

IZVIRNO SPOROČILO: pomlad08

Meni je pa zmeri najbolj zanimivo, kako o dojenju po 1. rd največ vedo povedati tisti, ki so odstavljali pred 1. rd user posted image Kot da bi moja 7letna nečakinja iz drugega razred GŠ plozala Dubrovki Tomšič, kako se pravilno igra klavir user posted image





A bi mogla dojit do šole, da lahko rečem, da otrok pri enem letu ne potrebuje več dojenja na pol ure sred noči? user posted image

(odgovor članu pomlad08)
Neposredna povezava do sporočila: 86
   RE: ne maram svojega otroka
7.4.2014 11:01:14   
pipapopa

IZVIRNO SPOROČILO: anonimen40

Resnično, vsega imam dovolj. Če bi lahko čas zavrtela nazaj, bi se nikoli ne odločila zanositi. Sin je star dobro leto dni. Odkar se je rodil, sem sama za vse. Mož dela cele dneve, pogosto je na službenih poteh. Stari starši še tudi vsi delajo, zato pomoči pri varstvu ne morem pričakovati. Zaradi nosečnosti sem izgubila tudi službo. Živimo bolj na samem, tako imam z vozičkom najbližjo družbo tri km vstran od hiše. Drugih mamic v bližini ni, ali pa imajo že vse precej večje otroke in že vse delajo. Sin ves čas visi na meni. Niti pet minut se ni sposoben zamotiti z igračami. Najmanj na pol ure se doji. Ponoči na uro in pol ali še pogosteje. Sam ne zna zaspati. Oče ga ne zmore uspavati. Ko sva poskusila, je sin kričal kot zverina, dokler ga nisem podojila. Popolnoma sem nenaspana, nesrečna, živčna, depresivna, razvalina. Z možem se sploh ne pogovarjava več, ker enostavno nimam več volje odpirati ust. Ko kaj rečem, se običajno derem, sem zadirčna, ali pa kričim na sina. Potem mi je seveda žal, ampak že čez pol ure naredim enako. Mož je zato seveda upravičeno jezen. Mi pravi, da sin ni nič kriv in da naj se že vzamem v roke, ker tako ne bo šlo več naprej. Se popolnoma strinjam. Intenzivno razmišljam, da bi se ločila in sina pustila njemu. Sicer mu tega še nisem omenila, ampak, vse bolj se mi zdi, da je to še edino dobro za mene in sina. Pa tudi za moža. Mislim, da je bolje, da si najde kakšno drugo žensko. Če je že nima... Se ne bi čudila... Z menoj po mojem nikoli več ne bo srečen, ker sem jaz totalno v depresiji. Pa tudi za sina ni dobro, da ima takšno mamo. Zdaj je še majhen in me bo pozabil. Čez par let bo težje. Saj so tudi svetli trenutki. Včasih se imava s sinom cel dan lepo. Ampak redko kdaj, ker sem popolnoma utrujena od nenaspanosti in konstantnega dojenja. Ko bi se lahko naspala ponoči... Vse sva že poskusila. Vsa umetna mleka, vse stekleničke, kozarčke, tudi z navadno hrano. Deset različnih dud ima. Nič ni pomagalo. Enostavno se hoče dojiti, drugače ne preživi niti dneva niti noči. Včasih se doji po 45 minut!!! Neštetokrat sva že poskušala z odvajanjem od nočnega dojenja, po teh in onih priporočilih. Nič ne deluje. Sva ga že pustila, da se je skupaj drl eno uro, pa ni odnehal. Najbrž bi se drl celo noč, če bi ga pustila. Oba sva ga že nosila po rokah, da bi zaspal nazaj, pa noče. Šla sem že iz sobe, če bi kaj pomagalo. Pa nič. Samo še bolj se je drl. Potem je tu še dejstvo, da mož misli, da bi morala dojiti, če sin tako hoče in da pač moram potrpeti, dokler se ne bo sam odstavil. Tako imam zraven še slabo vest, ker ga po dobrem letu nočem več dojiti. Enostavno ne najdem nič več pozitivnega v svojem življenju. Preden sem zanosila, je bilo vse super. Z možem sva se imela super. Veliko sva potovala. Oba sva imela dobri službi. Nič nama ni manjkalo. Zdaj je vse narobe. Vsaj z mojim življenjem, ki ga enostavno ni več. Ko bi vsaj službe ne izgubila, bi imela neko upanje, da se bodo stvari uredile. Tako pa...

Vzemi se v roke! Otrok ni kriv, da si v depresiji. Je narobe, če se želi dojiti. Navadila si ga ti in on drugega ne pozna. Predlagam obisk zdravnika in da začneš zdraviti depresijo. In za milo voljo- ne znašaj se nad sinom in možem

(odgovor članu anonimen40)
Neposredna povezava do sporočila: 87
   RE: ne maram svojega otroka
7.4.2014 11:03:23   
petea
IZVIRNO SPOROČILO: patrino
Ja saj verjamem, da si čutila kdaj se je kdo dojil, ker sem jaz tudi vedno. To mi je čisto jasno. Komentar je bolj letel na Miko, ki je rekla, da njena deklica priklaplja in odklaplja tako, da ona niti ne ve kdaj in da poleg tega tako fino spi zraven, da ni nič neprespanauser posted image


patrino,
če bi se jaz ponoči morala 'na polno' zbujati in vstajati, bi bili moji otroci veliko manj, morda pa celo sploh ne dojeni user posted image
sem ugotovila, da sistem 'dvigni majico' odlično deluje, če dojenček spi zraven mene user posted image


(odgovor članu patrino)
Neposredna povezava do sporočila: 88
   RE: ne maram svojega otroka
7.4.2014 11:04:37   
petea

IZVIRNO SPOROČILO: patrino
pozabljam, da niso vsi taki tradicionalisti, kot midva, ki to večino časa počneva v temi v spalnici, pri 50% vlagi v prostoru in pri hrupu pod 40dBA .user posted image


user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu patrino)
Neposredna povezava do sporočila: 89
   RE: ne maram svojega otroka
7.4.2014 11:06:42   
petea

IZVIRNO SPOROČILO: RIJA*
IZVIRNO SPOROČILO: mika
za intimo drug prostor, user posted image .


je-bo-drom se temu reče strokovno user posted image user posted image



vidim, da si strokovnjakinja za to ...
user posted image

(odgovor članu RIJA*)
Neposredna povezava do sporočila: 90
   RE: ne maram svojega otroka
7.4.2014 11:22:27   
malaMravljica
Kaj pa na vse to rece g. pediater oz. ocka polzka?

(odgovor članu petea)
Neposredna povezava do sporočila: 91
   RE: ne maram svojega otroka
7.4.2014 11:28:06   
petea

IZVIRNO SPOROČILO: anonimen40
Dokler ni bil star 8, 9 mesecev, ko se je vse spremenilo in je dojenje postalo mučenje.


Otroci prehajajo skozi različne razvojne faze. Nekatere so bolj, druge manj prijetne.


IZVIRNO SPOROČILO: anonimen40
Najbrž sem res nesamozavestna mama, ker ne dobim potrditve za svoje mišljenje od najbližjih.

Zato pa je tu RR, da reši vse težave. user posted image


IZVIRNO SPOROČILO: anonimen40
Sin je moj prvi otrok in se bojim, da bom naredila kaj narobe in se mu bo to poznalo.

Pri drugem je zato potem marsikaj lažje. Veliko bolj namreč prepoznavaš določene odzive otroka in veš, kam vodijo.
Vsi delamo napake. Seveda se to pozna otrokom. A ni nujno, da samo na slabše. Lahko, da otroci iz naših napak potegnejo tudi kaj - ali celo veliko - dobrega.
Smo samo ljudje. In smo nepopolni.


IZVIRNO SPOROČILO: anonimen40
Morda me je poleg nespanja preveč potrla izguba službe. Zdaj podzavestno vse to premlevam in ne najdem izhoda. Tudi to sin najbrž čuti.

Zelo neprijetno.
Saj vem, da to ni ravno najboljša tolažba, a nisi edina, ki se ji je to zgodilo.
Sem bila ena izmed takšnih 'srečnic'.


Še en preblisk - ali morda na nek način obtožuješ svojega otroka, da si zaradi njega ostala brez službe?
Ker nisi. Brez službe si ostala zaradi odločitve delodajalca.
Na tebi pa je, kako se boš spoprijela z nastalo situacijo.

Lahkih, enostavnih in enoličnih rešitev pa tukaj ni.
Podobno kot pri odstavljanju od dojenja. user posted image


IZVIRNO SPOROČILO: anonimen40
Oh, ko bi le nekje našla dovolj samozavesti in ob vsem tem zamahnila z roko in naredila red.

Boš, boš. user posted image
Si že začela resno delati na tem - razmišljaš, aktivno tehtaš rešitve, začela si sodelovati na RR. user posted image

Sedaj bo veliko lažje.

Sploh, če boš našla način, da se najprej vsaj malo odklopiš in naspiš.
Preverjetno pomaga.

(odgovor članu anonimen40)
Neposredna povezava do sporočila: 92
   RE: ne maram svojega otroka
7.4.2014 11:30:49   
petea

IZVIRNO SPOROČILO: malaMravljica
Kaj pa na vse to rece g. pediater oz. ocka polzka?




A ti koga pogrešaš tukaj na RR? user posted image

user posted image

(odgovor članu malaMravljica)
Neposredna povezava do sporočila: 93
   RE: ne maram svojega otroka
7.4.2014 11:49:58   
alda
IZVIRNO SPOROČILO: petea


IZVIRNO SPOROČILO: malaMravljica
Kaj pa na vse to rece g. pediater oz. ocka polzka?




A ti koga pogrešaš tukaj na RR? user posted image

user posted image




user posted image user posted image user posted image

_____________________________

Kdor govori za menoj, govori z mojo ritjo!!

I saw an angel become the devil
Still they look pretty good hand in hand
Well baby, I don't need any of them
Heaven nor hell
Volbeat!!

(odgovor članu petea)
Neposredna povezava do sporočila: 94
   RE: ne maram svojega otroka
7.4.2014 11:51:31   
RIJA*

IZVIRNO SPOROČILO: petea


IZVIRNO SPOROČILO: RIJA*
IZVIRNO SPOROČILO: mika
za intimo drug prostor, user posted image .


je-bo-drom se temu reče strokovno user posted image user posted image



vidim, da si strokovnjakinja za to ...
user posted image



itak....če pa je mulo pri 4 mesecih končal v družinski postelji user posted image

(odgovor članu petea)
Neposredna povezava do sporočila: 95
   RE: ne maram svojega otroka
7.4.2014 12:01:20   
ronja
rija- si zelo nesramna oseba, zelo nizkotna in primitivna in enako ne nabijaj ti ko ne veš kako je če ne moreš do otroka, to ni rešljivo- vzgoja pa je rešljiva,

jona klara, oboje je lahko rešljivo ali nerešljivo in oboje ima lahko rešitve, ki za koga niso sprejemljive. Zame to, da ne bi imela otrok, ni prišlo v poštev in sva se zmenila že davno prej, da če v 1 letu ne bi zanosila, da bova dala vlogo za posvojitev. Različni so načini, ampak tako kot je lahko za vaju posvojitev čisto neprimerna, je lahko za anonimno to, da otroka odvaja od dojenja z jokom, čisto nepredstavljivo. Rija ti je hotela samo povedat, da ima vsak svoj križ in da jih ne moremo primerjat po teži med sabo, ker je vsakemu njegov težek.
Sem pa poznala mamico, ki se je strašansko trudila zanosit, bila je več kot 40x noseča, preden je uspelo, sta že bila v postopku posvojitve, na koncu je dobila posvojenčka in svoje dete skoraj hkrati. In čeprav sta si otrok neskončno želela, jima je bilo kar težko, ko sta jih dobila - veliko težje kot nam, ki smo dobili otroke, ko smo hoteli. Ne, ker ne bi imela rada svojih otrok, ne ker si jih ne bi želela, verjetno sta si jih bolj kot mi... ampak bolj sta bila navajena svojega življenja in jima je bilo težko vse na glavo postavit... Tako da to je res, kar pravi rija - želja ni nobena garancija, da ne dobiš poporodne depresije - včasih lahko deluje celo obratno, ker je to, kar si človek idealistično predstavlja, drugačno od reale...

in sva smrčali do devetih, deset_ih....

Fauš. Mi smo tudi spali skup, ampak moji so vsi neke rane ptice... Ne vem, po kom. Po nama ziher neuser posted image

Kaj naj naredim, partner me po dveh letih čakanja, da pride na vrsto pri mojih prsih, niti povoha ne več...

Hehe, patrino, moram priznat, da mi je tvoj stil vedno bolj simpatičen:). Tak direktenuser posted image . No, v reali ni tako grozno - se strinjam, da ful ni fajn, če ti vsak otrok zasede eno sobo, več jih pa nimaš (obstaja sicer še kopalnica, kar je čisto ok, v kuhni so navadno velika okna in je malo manj primerna;). To je bil po moje nasvet za pregurat tiste dni oz. noči, fazo, ki traja max. par mesecev, ne za vedno... Pri nama otroci zaspijo z nama/mano v najini postelji, potem jih raznosiva v njihove postelje in ponoči pride mali spet k nama. Če je bolan ali kaj takega, pa spi pri nama in greva midva zvečer kam drugam - recimo v njegovo sobo:D. Saj če nimaš glih 2 sobnega stanovanja, se da marsikajuser posted image .
Tudi sama sicer ne morem spat, ko se otroci dojijo, ampak je vseeno lažje pri dojenčku, če ga mava v postelji, ker potem vsaj spijo. Čim sva jih prestavila drugam, so se vedno zbudili - ok, pri srednji se je še malo dalo, ampak na splošno pa res ne. Pa tudi vstajanje je res bolj naporno kot samo fliknit dete na zizo. Res pa je, da ko se premetavajo in te brcajo, se glih ne naspiš ornk. Jaz boljše spim, če niso v isti postelji, žal pa oni glih obratno. Tako da na začetku rajši pač spimo skup, pa da ni treba vsake pol ure vstajat.

Spalnico imava za spanje, za intimo drug prostor, tako da možu ni bilo potrebno čakati

Fensiuser posted image . No, saj sva midva tudi mela en čas tako - samo ne po svoji izbiriuser posted image . Pač noben ni bil pripravljen tvegat, da ne bo nič od intime, če bova dete dvigala:D. Za jebodrom pa še nisem slišala, vsak dan se kaj novega naučimuser posted image

ostale- nisem mislila nič drugega kot to, da je lahko pot do otroka dolga, zato ga ne zapuščati, ker se bo vse rešilo prej ko slej.otroci so zakladki

Vidiš, saj se strinjamo - samo malo grobo si napisala, zato taki odgovori. Vsi pravimo, da ma tale mamica rada svoje dete in svojega moža in on njo, tako da bi bilo škoda kar it.

Dojenje naj bi ustvarjalo posebno vez med mamo in otrokom in naj bi otroke oziroma dojenčke pomirjalo. Ampak to le v primeru, da je mama spočita in da se dojenju posveti.

Mah, dojenčki so mali egoistki, pomiri jih dojenje ne glede na to, kako zmatrana je mama - njim je to fajn. Kar pa ne pomeni, da ne sme mama rečt: "dost mam", ko ma dost.

otrok se sam pred 7 letom ne bo odstavil,

Ma, to ni nujno res... Ok, ne ponujaš, ampak pri puncah je ratalo.

anonimna40, čeprav sem za dojenje, to velja, DOKLER OBEMA PAŠE! In ne, NE BOŠ NAREDILA NOBENE ŠKODE OTROKU, če ga odvadiš. Različni smo, različno težko nam je ena in ista reč, različno naporni so otroci... NI enega prav (kot lahko vidiš na tej temi -eni spimo z otroki v postelji, eni ne, eni pol noči, eni celo noč, eni majo posebej f* sobico,... ma 100 rešitev imaš:)

Ob tem, ko si pisala, da je bilo do 8-9 meseca super, sem pomislila, da mu mogoče rastejo zobki- takrat se hočejo ful dojit, ker jim to seveda paše - malo masira dlesni in pomirja... POtipaj s prstkom, če ima otekle dlesni, potem je to lahko to. Tu si lahko pomagaš, da mu masiraš dlesni s prstom namesto dojenja. Enim otrokom paše, drugim ne, ampak poizkusit ni greh.

Potem se je naenkrat vse spremenilo. Začela sem se bati. Sin je moj prvi otrok in se bojim, da bom naredila kaj narobe in se mu bo to poznalo. Nočem, da gre v svet nesamozavesten ali prestrašen.

Otroci so precej trdoživa bitja in večino napak lahko popravimo:) Kdaj se je spremenilo? Zakaj? Takrat, ko bi morala it nazaj v službo, pa je nisi več imela? Kar se službe tiče: sama sem tudi imela službo, ki sem jo imela rada, s to razliko, da sem vedela, da se mi izteče pogodba in kakšno je stanje, tako da sem računala na to. In trenutno nimam službe. Sem si rekla, da bom iz tega potegnila najboljše, kar se da, in dala tamalim kar največ lahko, česar sicer ne bi mogla, ker ne bi bilo dovolj časa, zrihtala domek itd...

rija, mati narava bi naše mladiče dojila precej dlje kot jih mi dojimo;). Ni glih tu njo za refernco dajat;). Ampak v razvitem svetu otroci dobijo dovolj vsega že s hrano in dojenje ni nujno potrebno. Je lahko bonus, ni pa nujen in vse vezi lahko vzpostavi mama s flaško ali z zizo. Meni je dojenje praktično, ko so mali, postaja potem vedno bolj nepraktično in mi gre vedno bolj na živce in ga zato poizkušam zmanjšat, dokler se ne sporazumemo, da je to zdaj dovolj:D. Vendar pa mladiči s svojim nagonom poizkušajo to pač malo zavleči in tu se potem pač mama in mladič sporazumeta tako ali drugače, kdaj bo konec. Mojo tamalo sem si ful želela odstavit tam nekje pred 2. rdjem - sem se ful matrala - pravjlice, knjigice, ukvarjanje še pa još... vse z vseljem sprejela, samo potem je hotela še zizo. NI pa ni šlo zlepa (zgrda pa nisem hotela), ker še ni bila pripravljena, da bi prostovoljno šla dol. Sem šla celo za par dni na službeno pot, prišla nazaj in prvo, kar je naredila, se je hotela dojit. NIti ni ona pozabila, niti ni meni mleka zmanjkalo, čeprav me 5 dni ni bilo... Tako da - ni to vedno rešitev za odstavljanje;). Čez par mesecev je šla sama dol brez kakršnegakoli problema. Hočem rečt, da obstaja veliko rešitev in niso vse za vsakega ok.

anonimna, karkoli narediš, vedi, da si dobra mami, pa vsekakor se poizkusi naspat. Pojdi spat čez dan z malim v isto posteljo, pa zatlači eno deko med vaju, da te ne bo non stop brcal - mogoče boš tako lahko vsaj malo zadremala, on bo pa vseeno čutil, da si nekje zraven. Pojdi za kak vikend k svojim

Glede dojenja se strinjam: počakaj, da se trdno odločiš in takrat potem spelji do konca, sicer bo pretežko. MOraš bit res odločena, da boš lahko speljala. Do takrat pa vseeno poizkusi vsaj malo zmanjšat, pa da ti da oči vsaj par ur na noč, ko "mame ni".

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu jona klara)
Neposredna povezava do sporočila: 96
   RE: ne maram svojega otroka
7.4.2014 12:02:39   
malaMravljica

IZVIRNO SPOROČILO: alda

IZVIRNO SPOROČILO: petea


IZVIRNO SPOROČILO: malaMravljica
Kaj pa na vse to rece g. pediater oz. ocka polzka?




A ti koga pogrešaš tukaj na RR? user posted image

user posted image




user posted image user posted image user posted image


Neee user posted image user posted image user posted image

Sam zanima me kaj na to pravi g. moz, dr. pediater in ocka polzka. To je to.

(odgovor članu alda)
Neposredna povezava do sporočila: 97
   RE: ne maram svojega otroka
7.4.2014 12:12:54   
petea
Samo ne o polžih, že brez njih je dovolj težav ...

< Sporočilo je popravil petea -- 7.4.2014 12:15:42 >

(odgovor članu malaMravljica)
Neposredna povezava do sporočila: 98
   RE: ne maram svojega otroka
7.4.2014 12:58:15   
Balerina
Joj ta tvoj naslom me je pa kar šokiral. Pa kar sem naprej prebrala sploh ni res da svojega otroka ne maraš. Zelo ga imaš rada zato tudi razmišljaš da bi naredila take skrajne poteze, za katere v tem trenutku meniš, da bi bile najboljše za otroka.
No pa niso. Ti le potrebuješ več časa zase in se boš umirila. Sin je skoz na tebi ker čuti da si razdražena in ti tako želi pomagati. Ja no čez nekaj let boš to razumela sedaj pa vem je naporno. Imam tudi jaz take doma mami mami.
Predlagam da se s partnerjem dogovorita da greš vsaj 2X na teden proti večeru ti ven. Ne vem kaj rada delaš, sprehod, tek, ... Naj bo to kako uro ali pa vsaj pol ure pred uspavanjem. Verjemi da bo sin s partnerjem zaspal če tebe ne bo doma, da bo vedel da te ni doma. Zjutraj pa boš tudi ti bolj dobre volje, spočita in se bosta lažje skupaj igrala.
Ne sinu uidt, mora videt da si šla mu daš lubčka poveč da se zjutraj vidita in greš. Brez prevelikega pompa.

(odgovor članu anonimen40)
Neposredna povezava do sporočila: 99
   RE: ne maram svojega otroka
7.4.2014 13:52:24   
jona klara
ronja- predvsem sem želela povedati le to, kasko je lahko do otroka težko prideti za neketere, da ne r<azumem kako lsahko rečeš, da bi ga zapustil......pustimo ostale stvari so vsaka poglavje zase od neplodnosti, nenaspanosti, odstavljanje, depresija---jaz sem se zgolj opredelila na misel zapustiti otroka.ČE PA MENE DOLETI DEPRESIJA BI TAKOJ UKREPALA

_____________________________

miklavž je imel malo zamude in nas obdaril z fantkom !!!presrečna sva

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 100
Stran:   <<   < Prejšnja stran  2 3 [4] 5 6   Naslednja stran >   >>
Stran: <<   < Prejšnja stran  2 3 [4] 5 6   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Kako povečati možnosti za zanositev
To so načini za hitrejšo zanositev - spremljanje plodnih dni, zdrav življenjski slog in redni spolni odnosi. Ob težavah ...
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
To so najbolj redka otroška imena
Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...
Učenje skozi igro: Zakaj je igra najboljša...
Učenje skozi igro omogoča otrokom naraven razvoj, izboljšuje njihove kognitivne, socialne in čustvene veščine. Otroci se...
Zdravo prehranjevanje se začne že v vrtcu
Marjeta Podpečan, odgovorna za prehrano predšolskih otrok v zavodu Kranjski vrtci, nam je pojasnila, zakaj pogosto vklju...




Risanke.
пеперутка16

So vaši otroci gledali (gledajo) risanke kot so Teenage Mutant Ninja Turtles, Yu Gi Oh, Pokemon ... in zaradi njih postali nasilni?