|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   RE: On noče več
12.3.2014 21:24:42   
LittleSun
Hvala vam punce za vse komentarje.

Veliko sva se pogovarjala zadnje dni, o njegovih in mojih strahovih, bolečinah, predelala najini otroštvi in nazadnje on vedno pride do zaključka, da si preprosto pač ne želi otroka.
Lu lu tudi o tem kako bo sreča tako še večja (skoraj s tvojimi besedami) sem mu povedala, pa pravi da me razume, a si pač ne želi.
Naj razložim tistim, ki vztrajno pišete da ga v to silim, da se ga trudim razumet, da so nekatere misli ostale samo moje in da je moj namen sprejeti njegovo odločitev, ga še naprej ne glede na to brezpogojno ljubiti in mu nikoli nič ne očitati in zameriti in to je EDINO kar je dopustno. In ne vem če bom to uspela predelati, strah me je, da bom gojila tiho jezo. Mislim pa, da je naša družinica in najino partnerstvo več kot to in da bom morda en dan zadihala in sprejela. Zdaj pa boli.


(odgovor članu hubi)
Neposredna povezava do sporočila: 26
   RE: On noče več
12.3.2014 21:43:09   
Anonimen
Kako te razumem. Z možem sva skupaj že 14 let in vedno je govoril da bi imel samo 1 otroka vendar te teme nisva velikokrat načela, morda parkrat, itak sem si mislila, da ko bo imel prvega, bo pa ja ugotovil, da je to fajn in si bo želel še drugega. No, pa je prišel prvi, zaželjen, težko pričakovan otroček. Bilo je kar nekaj težav v nosečnosti, lahko bi se vse skupaj tragično končalo, zame in za otročka, vendar sva zmagala in imava čudovitega otročka. Kakšno leto niti nisem pomislila na še enega, ker je bilo tekom nosečnosti preveč strahu kako se bo vse skupaj končalo. Okoli otrokovega 2. leta starosti pa se je prikradla želja po še enem otroku. Mož ni hotel nič slišati o tem. Vsake toliko sem načela temo, pa se ni dal. Postala sem žalostna, brezvoljna, razlagala sem mu, da si do konca življenja ne bom oprostila, če ne bi vsaj poskusila imeti še enega. On jmi je vračal z razumskostjo - imava zdravega otroka, kaj če se 2. nosečnost še bolj zakomplicira, kaj če otrok umre, kaj če ti umreš itd. Po kakšnem letu me želja še vedno ni minila, videl me je, da trpim, ko gledam nosečnice, dojenčke. Predlagala sem mu kompromis: poskusiva pol leta, če bo, bo, če pa ne, pa ne bom več sitnarila niti ne bom silila v kakšne postopke umetne oploditve. Sama sem bila mnenja, da bo bolj težko uspelo, ker imam samo 1 jajčnik, on pa je rekel, da ve, da bo uspelo. Po 3 mesecih je uspelo, najprej sem bila vesela ko sem zagledala + nato sem se zjokala, kako bo reagiral. Bil je šokiran, zaprl se je vase za par dni, potem so sledile krvavitve, ni želel z mano na urgenco, bila sem žalostna, razmišljala sem, da bi morda bilo bolje, če pride do spontanega splava. Pa ni, mala biba je bila vztrajna. Po kakšnem mesecu se še vedno ni povsem sprijaznil, v navalu jeze sem mu rekla ok, grem pa na splav in seveda ni bil za to. Z vsakim dnem je postajal boljše volje, na nuhalni sva že z veseljem gledala malo bibo kako se premika. Ravno danes, ko sem brala tole zgodbo, sem mu rekla - kako bi bilo brez tega otročka? Nasmejal se je in rekel: več prostora bi imel v svoji postelji. user posted image Kar dolgo me je glodal občutek krivde, da sem ga prisilila v to, vendar ko vidim, kako ima to dete rad, vem, da je bla to prava odločitev in tudi sam je rekel, da se zaveda, da je bila prava odločitev pa čeprav bi bili samo z 1 otrokom zdaj že na konju - brez plenic, brez zbujanja itd.

(odgovor članu LittleSun)
  Neposredna povezava do sporočila: 27
   RE: On noče več
12.3.2014 22:06:00   
Stanislava_
IZVIRNO SPOROČILO: LittleSun

In ne vem če bom to uspela predelati, strah me je, da bom gojila tiho jezo. Mislim pa, da je naša družinica in najino partnerstvo več kot to in da bom morda en dan zadihala in sprejela. Zdaj pa boli.



To je življenje...naj se preizkušnja dobro zaključi.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

(odgovor članu LittleSun)
Neposredna povezava do sporočila: 28
   RE: On noče več
12.3.2014 22:49:07   
Anonimen
Nekaterih posameznic pa res ne razumem no. Žal mi je vseh žensk, ki si želijo otroka a vedo da ga nikoli ne bodo imele, prav tako mi je žal vseh, ki se leta in leta trudijo in še vedno upajo, da bodo končno nekega dne zagledale plus. Ne razumem pa, da ženska že ima enega otroka in tako obupno stremi še k drugemu, tretjemu. Verjetno ste vse, ko ste šele spoznavale svoje sedanje partnerja, ga pred začetkom veze malo povprašale o otrocih in njegovi pričakovanjih in željah. Dvomim, da se je katera koli odločila za poroko ali skupno življenja kar tako, brez vednosti ali si partner želi otroka ali ne. Saj to je nekako odločilno pri tem, ali je ta partner pravi za vas ali ne. In če vam na začetku same veze partner reče, da si želi samo enega otroka, kaj se vam dogaja v glavi, da ga zdaj želite spremeniti? Kaj ste mislile da se bodo njegove želje z leti spremenile ali da boste ve spremenile partnerjev pogled na to. To je sebično in otročje; on vam je svoje želje in zahteve povedal, takšnega ste ga sprejele, zdaj pa z glavo skozi zid in jokat da ne upošteva vaših želja.

(odgovor članu Stanislava_)
  Neposredna povezava do sporočila: 29
   RE: On noče več
12.3.2014 23:14:34   
LuLu

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Nekaterih posameznic pa res ne razumem no.


ljudje se spreminjamo. Želje spreminjamo. ENi so za, pa potem več ne, eni so proti na začetku, pa potem bi še... veliko tega se zgodi s človekom in v vezi skozi to obdobje, ki ga omenjaš. To so leta, seveda marsikaj se spremeni. A nima pravico ženska spremeniti svoje odločitve, da bi pa še imela otroka? Ker je pri prvem videla, da je to nekaj čudovitega, in bi še? Saj ne moreš biti pameten za 10 let naprej in slep za vse nove stvari, ki ti pridejo naproti.


Težko resno kaj svetujem. Odvisno od vsakega para posebej. Ni univerzalnega recepta. Kakršenkoli dogovor že bo na koncu, naj ga oba prostovoljno sprejmeta, brez nabijanja slabe vesti (sam sebi ali drug drugemu) živita s tem in se nikoli, nikoli več ne obremenjujeta s tem. Takrat sta se tako odločila in bilo je prav. To vama mora uspeti, pa ali boste trije ali štirje ali pa še več članov v družini.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 30
   RE: On noče več
12.3.2014 23:29:50   
Anonimen
Ja LuLu ti dam prav, da se ljudje spreminjajo, ampak poanta je v tem, da ta želja je z moževe strani prisotna že od vsega začetka in je do danes ostala enaka, kar pomeni da on se ni spremenil, ampak da je žena spremenila svoje zahteve.
Avtorica je sama rekla, kakšne zdravstvene težave je imela pri prvi zanositvi. Vse to se lahko ponovi in potrebuje ob sebi nekoga, da ji bo pomagal, ji stal ob strani. Kaj če ji mož ne bo hotel ( no mogoče se bo on spremenil, ko/če bo videl in prvič držal svojega otroka ), kdo ji bo?
Imeti še enega otroka je stvar pogovora in dogovora in v takšno situacijo ne moreš nekoga (ki je svoje želje že davno izrazil) samo vržit in mu rečit sprijazni se. Druga je, če nekdo slučajno ostane brez službe, zboli ali karkoli podobnega in takrat se mora posameznik hočeš nočeš sprijazniti z nastalo situacijo, tukaj pa ne gre za to.


(odgovor članu LuLu)
  Neposredna povezava do sporočila: 31
   RE: On noče več
12.3.2014 23:51:48   
LuLu

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Ja LuLu ti dam prav, da se ljudje spreminjajo,


to je bil moj point... ostalo se tudi strinjam. Ugibala ne bom kako imata. Na forumu ponavadi komentarji in avtorica že čisto popačijo realno situacijo, eni s čudnimi vprašanji, avtorica z obrambo... želim pa vsem, da najdejo skupni jezik in se dogovorijo

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 32
   RE: On noče več
13.3.2014 7:45:09   
LittleSun

IZVIRNO SPOROČILO: LuLu


IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Nekaterih posameznic pa res ne razumem no.


ljudje se spreminjamo. Želje spreminjamo. ENi so za, pa potem več ne, eni so proti na začetku, pa potem bi še... veliko tega se zgodi s človekom in v vezi skozi to obdobje, ki ga omenjaš. To so leta, seveda marsikaj se spremeni. A nima pravico ženska spremeniti svoje odločitve, da bi pa še imela otroka? Ker je pri prvem videla, da je to nekaj čudovitega, in bi še? Saj ne moreš biti pameten za 10 let naprej in slep za vse nove stvari, ki ti pridejo naproti.


Težko resno kaj svetujem. Odvisno od vsakega para posebej. Ni univerzalnega recepta. Kakršenkoli dogovor že bo na koncu, naj ga oba prostovoljno sprejmeta, brez nabijanja slabe vesti (sam sebi ali drug drugemu) živita s tem in se nikoli, nikoli več ne obremenjujeta s tem. Takrat sta se tako odločila in bilo je prav. To vama mora uspeti, pa ali boste trije ali štirje ali pa še več članov v družini.


Se podpišem pod to.

No pri nama je bilo tako, da sva imela prvega zelo hitro, nisva vedela kaj je življenje, partnerstvo in ostalo kar pride zraven. Na drugem otročku sva delala v bistvu 3 leta, dokler jaz nisem dobila svoje diagnoze. In on se je spremenil, spremenil je svoje mnenje. Pika. Ni kaj debatirati, zgodi se. Tako kot bi se lahko zgodilo, da si jaz nebi več želela. Zato razumem. A še enkrat...boli. Mene in njega.
Anonimna hvala, da si delila svojo zgodbo z nami in vesela sem, da se je za vas tako izteklo. Koliko jaz poznam mojga moža, bi se najverjetneje enako.
Nimam rada, da kdo uporablja besede siliti, forsirati...želje so na obeh straneh enako močne, gre večinoma za pogovor, za argumente za in proti, za podajanje svojega mnenja in občutkov, brez obsojanja odločitve drugega. Pri nama bodo ti pogovori tekli še nekaj časa, da oba predelava svoji odločitvi. Kot je ena napisala, to je življenje.

(odgovor članu LuLu)
Neposredna povezava do sporočila: 33
   RE: On noče več
13.3.2014 8:15:28   
petea
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen
Kaj ste mislile da se bodo njegove želje z leti spremenile ali da boste ve spremenile partnerjev pogled na to. To je sebično in otročje; on vam je svoje želje in zahteve povedal, takšnega ste ga sprejele, zdaj pa z glavo skozi zid in jokat da ne upošteva vaših želja.


Imam sebičnega in otročjega partnerja, ki je spremenil moje poglede na marsikatero zadevo, med drugim marsikaj tudi glede otrok. user posted image


Ja, želje in pogledi ljudi se tekom let spreminjajo. Pogosto pa gre življenje svojo pot, ne upošteva vedno naših želja in načrtov. V določenih primerih se izteče boljše, v drugih slabše od naših predvidevanj. Kako se s tem posameznik spoprijema in živi, pa je odvisno od preštevilnih dejavnikov.


LS,
še vedno nimam kakšnega pametnega nasveta, mislim pa nate in ti želim, da se najdeta - v svojih željah, načrtih, razumevanju in podpori drug drugega. user posted image

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 34
   RE: On noče več
13.3.2014 8:35:24   
Žabinčica

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen
Ja LuLu ti dam prav, da se ljudje spreminjajo, ampak poanta je v tem, da ta želja je z moževe strani prisotna že od vsega začetka in je do danes ostala enaka, kar pomeni da on se ni spremenil, ampak da je žena spremenila svoje zahteve.


Jaz sem avtorico drugače razumela, da je mož najprej bil za drugega otroka in se je zdaj odločil da ne ga ne želi več, ker se trudita že dolgo in jima ne uspe (da je zato morala na razne preiskave, kjer je imela te težave, na operacije, itd.).

Sicer pa ja, ljudje se lahko z leti bistveno spreminjajo..tudi njihove želje in pogledi, potrebe in cilji, ne glede na to kar je kdo "dogovorjen".

LittleSun želim vama da uspeta najt takšno pot, ki bo za oba prava in da prideta iz te preizkušnje skupaj močnejša user posted image user posted image .

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 35
   [Brisano sporočilo]
13.3.2014 17:50:55   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu LittleSun)
  Neposredna povezava do sporočila: 36
   RE: On noče več
13.3.2014 20:39:46   
Stanislava_
IZVIRNO SPOROČILO: petea

Imam sebičnega in otročjega partnerja, ki je spremenil moje poglede na marsikatero zadevo, med drugim marsikaj tudi glede otrok. user posted image


Ja, želje in pogledi ljudi se tekom let spreminjajo. Pogosto pa gre življenje svojo pot, ne upošteva vedno naših želja in načrtov. V določenih primerih se izteče boljše, v drugih slabše od naših predvidevanj. Kako se s tem posameznik spoprijema in živi, pa je odvisno od preštevilnih dejavnikov.


LS,
še vedno nimam kakšnega pametnega nasveta, mislim pa nate in ti želim, da se najdeta - v svojih željah, načrtih, razumevanju in podpori drug drugega. user posted image



Se podpišem.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

(odgovor članu petea)
Neposredna povezava do sporočila: 37
   RE: On noče več
13.3.2014 21:10:37   
mojcaziga
Jaz ti lahko napišem za najino situacijo, ki je sicer drugačna.
Ko sva se spoznala in še naslednjih 9 let si jaz kaj pretirano nisem želela otrok, on pa si je hudo želel vsaj tri. Ker sva bila mlada, se kaj hudo v zvezi s tem nisva prerekala, me je pa kdaj pa kdaj vprašal kako je z mojim mnenjem. No, ko leta so tekla in sama nisem spremenila mnenja, se je začel malo bati. vmes sva se selila v 2,5 dobno lastniško stanovanje, ki je bilo tako veliko, da bi lahko dnevno sobo komot razdelila na dva dela in imela otroško sobo. Ampak meni nekak ni bilo. Potem pa je želja naenkrat prišla in to tako močna, da sva začela delati takoj na tem in je tudi prvi mesec prijelo. Nosečnost je bila ok, do komplikacij v 34. tednu, ki so sledile tudi po porodu in imam posledice še danes. Ta bolezen je povzročila še nekaj drugih težav, zaradi katerih so mi odsvetovali ponovno nosečnost. Kolikor sem bila prej proti otroku in on za, vsaj tri, tako sem zdaj po porodu bila sama ful navdušena, on pa čisto nič. Ko je minilo leto po porodu, sem sama ful navijala še za enega o čemer on ni želel niti slišati ne. Tako je bilo še naslednjih pet let. Vmes je bilo veliko prerkanja, slabe volje, prošenj, moledovanja, ampak ni odstopil od svojega. Meni se je naravnost mešalo od želje po otroku in nisem želela slišati niti zdravnikov, ki so potrjevali moževe dvome. Enostavno, otroka sem si želela. Kolikor hudo se sliši, groza je bila tudi to, da sva očitno bila oba tako plodna, da je zgrabilo prvič in tako sva pri spolnosti ful pazila, da se ja ne bi kaj zhgodilo. Jaz pa željo za znoret, ampak glej podtaknit pa mu ga nisem hotela. vmes mi je dvakrat izostla M in sva oba čakala na CB test, jaz s pričakovanjem on s strahom. Na žalost, obakrat negativno. v glavnem, ta moja želja je dodobra načela najin odnos in se mi zdi, da sem globoko v sebi čutila nek odpor do njega. Zanj sicer tega ne bi mogla reči. Potem pa sva se enkrat pogovorila, ampak res pogovorila, po vseh tistih "pogovorih", ko sva si na koncu znetala v obraz še vse druga. Lepo je povedal, da me ima rad, da ima rad najinega sina in da bi rad, da bi najin sin imel mamo. Ni si želel skbri, kaj bo z menoj in nerojenim otrokom, če se zakomplicira, ni želel odločati koga naj rešujejo - mene ali otroka, ni želel, da bi sin, ki ga že imava, ostal brez mame,.... In naenkrat sem ga razumela. Imel je popolnoma prav. Koliko časa in lepih trenutkov sem zamudila, ko sem bila jezna nanj, ko se mi je zdelo, da brez drugega otroka ne bom preživela.
Saj pravim, pri meni je stvar malo drugačna, ker je vmes bolezen, ampak vseeno.
Ostala sva pri enem otroku in še vedno me malce zbode, ko kakšna kolegica zanosi, ampak nekako vem, da sem / sva se prav odločila.

Ti veš sama pri sebi ali lahko ostaneš z njim, ali bo to vplivalo na kakovost vajinega razmerja in ali si otroka tako želiš, da bi ga zaradi tega zapustila (sama sem imela tudi te misli). Verjetno, če si on otroka res ne želi, dvomim, da si bo premislil. Torej, je odločitev na tebi.

lp

(odgovor članu Stanislava_)
Neposredna povezava do sporočila: 38
   RE: On noče več
13.3.2014 21:47:12   
Stanislava_
IZVIRNO SPOROČILO: mojcaziga

Verjetno, če si on otroka res ne želi, dvomim, da si bo premislil.


Mogoče si pa bo...

Ko se pogovarjamo z ljudmi...do zdaj so prav vsi, ki jih poznam (čeprav to ni merilo) rekli, da jim je žal, da niso imeli še "tistega" drugega ali tretjega otroka, tako moški kot ženske. Razlogi so različni, je pa pogovor o tem nekako nostalgičen; ne da je zdaj konec sveta, ampak neko zavedanje o sreči vsakega življenja pri tem lebdi v zraku.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

(odgovor članu mojcaziga)
Neposredna povezava do sporočila: 39
   RE: On noče več
14.3.2014 6:39:17   
mojcaziga

IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_

IZVIRNO SPOROČILO: mojcaziga

Verjetno, če si on otroka res ne želi, dvomim, da si bo premislil.


Mogoče si pa bo...



Se zgodi, definitivno. Upanje vedno ostaja. Zato pa pravim, naj se resno pogovorita, zakajne. Mogoče ga ovira samo strah pred neznanim oziroma ga je strah morebitnih preiskav (ali sploh ve kakšna bi bila njegova vloga pri tem, kaj bi mu sploh delali,...) ali pa to, da ugotovijo, da je tudi prinjem kaj narobe. Nekaterim je čar otroka v spontanosti, tu pa je bolj po naročilu,..... veliko vzrokov in bi bilo dobro, da izve kateri je The one. In potem bo lahko videla, ali obstaja upanje ali ne.

lp

(odgovor članu Stanislava_)
Neposredna povezava do sporočila: 40
   RE: On noče več
15.3.2014 6:00:54   
lily32
IZVIRNO SPOROČILO: LittleSun
In ne vem če bom to uspela predelati, strah me je, da bom gojila tiho jezo. Mislim pa, da je naša družinica in najino partnerstvo več kot to in da bom morda en dan zadihala in sprejela. Zdaj pa boli.


Zavestno se moraš odločiti, da tega ne boš naredila.

LittleSun, sočustvujem s tabo, saj poznam tvojo zgodbo, sva nekaj časa skupaj čakale na +.

Moja zgodba je zelo podobna tisti, ki jo je napisala mojcaziga s to izjemo, da gre pri naju za tretjega otroka in da pri meni morebitna nosečnost ne bi ogrožala mojega življenja, bi pa zagotovo povzročila dodatne zdravstvene težave in s tem poslabšala kvaliteto mojega življenja. Mož je odločitev prepustil meni in je rekel, da me v vsakem primeru podpira. Odločila sem se, da še enega otroka ne bo. A z odločitvijo se nisem še sprijaznila. Pridejo trenutki, ko razmišljam, kako bi bilo, če bi bilo ... Takrat moram zavestno preusmeriti misli v zahvalo, da imam krasnega moža in dve krasni deklici in da sem lahko več kot zadovoljna, da je tako. Pomaga. Če gojiš zamero do koga drugega ali do sebe, je zavestna odločitev.

Pogumno naprej. user posted image

< Sporočilo je popravil lily32 -- 15.3.2014 6:02:20 >

(odgovor članu LittleSun)
Neposredna povezava do sporočila: 41
   RE: On noče več
15.3.2014 8:32:54   
Stanislava_
IZVIRNO SPOROČILO: lily32
Takrat moram zavestno preusmeriti misli v zahvalo, da imam krasnega moža in dve krasni deklici in da sem lahko več kot zadovoljna, da je tako. Pomaga.


To naj bi bila osnovna naravnanost, ne to, kar nam pomaga. Tega nam manjka - osnovne hvaležnosti, in tudi zato je včasih preveč stranpoti.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

(odgovor članu lily32)
Neposredna povezava do sporočila: 42
   RE: On noče več
15.3.2014 9:28:05   
josephine27

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Nekaterih posameznic pa res ne razumem no. Žal mi je vseh žensk, ki si želijo otroka a vedo da ga nikoli ne bodo imele, prav tako mi je žal vseh, ki se leta in leta trudijo in še vedno upajo, da bodo končno nekega dne zagledale plus. Ne razumem pa, da ženska že ima enega otroka in tako obupno stremi še k drugemu, tretjemu. Verjetno ste vse, ko ste šele spoznavale svoje sedanje partnerja, ga pred začetkom veze malo povprašale o otrocih in njegovi pričakovanjih in željah. Dvomim, da se je katera koli odločila za poroko ali skupno življenja kar tako, brez vednosti ali si partner želi otroka ali ne. Saj to je nekako odločilno pri tem, ali je ta partner pravi za vas ali ne. In če vam na začetku same veze partner reče, da si želi samo enega otroka, kaj se vam dogaja v glavi, da ga zdaj želite spremeniti? Kaj ste mislile da se bodo njegove želje z leti spremenile ali da boste ve spremenile partnerjev pogled na to. To je sebično in otročje; on vam je svoje želje in zahteve povedal, takšnega ste ga sprejele, zdaj pa z glavo skozi zid in jokat da ne upošteva vaših želja.

Ja nekateri ljudje se z leti speminjajo ne boš verjelauser posted image . Midva sva bila že od začetka za 3 otroke. Tudi po rojstvu prvega se to ni spremenilo. Po rojstvu drugega pa on ni hotel več slišati za tretjega. Meni se zdi to, da se ljudje z leti in z iskušnjami spreminjajo nekaj povsem naravnega. Pogledi na svet se spreminjajo in res si ne predstavljam, da bom imela pri 70 enak pogled na svet kot sedaj. Tako, da jaz tebe žal ne razumem. Res je da drugega ne moreš spremeniti, ampak ljudje se spreminjajo.

_____________________________



(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 43
   RE: On noče več
15.3.2014 10:29:20   
mateyka

IZVIRNO SPOROČILO: josephine27
Pogledi na svet se spreminjajo in res si ne predstavljam, da bom imela pri 70 enak pogled na svet kot sedaj.


če bi imela enak pogled na večino stvari pri 70, bi to pomenilo, da duhovno in intelektualno prav nič ne rasteš v vmesnem času. to je pa milo rečeno, slabo. no ja, ali pa si postal/a Buda že pri 30-tih in ti je vse jasno user posted image

(odgovor članu josephine27)
Neposredna povezava do sporočila: 44
   RE: On noče več
15.3.2014 10:50:32   
Izabelina
LS oprosti, ker ti bom mal zasmetila temo:

načeloma se strinjam z vami, ko pravte, da se ljudje spreminjamo in da s tem spremenimo tut svoje mnenje in svoj pogled na določene zadeve...

samo (js mam vedno en samo v ozadju):
primer1 - najdeš partnerja, si zaupata želje, da želita met družino, otroke in ker pride do težav se en premisli... zdaj ti si šel (poleg zaljubljenosti/ljubezni) v zvezo s partnerjem tut zato, ker si imel v mislih, da imata enake želje glede otrok in on (ali ona) si potem premisli...
primer2 - se spoznata in si rečeta midva sva pa za skupi, se poročita potem si en premisli...

in tko naprej, včasih je treba pa tut mal vztrajat...

seveda stvari niso nikol stoprocentne in tko je pač pri vsem, samo malo več trdnosti in gotovosti si pa js že želim v partnerstvu...

_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!

(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 45
   RE: On noče več
15.3.2014 14:03:20   
mateyka

IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina
seveda stvari niso nikol stoprocentne in tko je pač pri vsem, samo malo več trdnosti in gotovosti si pa js že želim v partnerstvu...


noben ni rekel, da je treba takoj vrčt puško v koruzo, niti da ne bi smel s pogovori probat rešit/ svojo zvezo. omenjamo samo, da je lajf vedno en riziko in tega ti ne moreš zazihrat, da bo tako. se pa vsi trudimo, da bi čimdalj "skupaj pluli" v lajfu, o tem ni dvoma.

meni se zdi, da tvoj "samo" pade vedno, ko bereš (nenamenoma) preveč enostransko; čustveno mogoče? user posted image no, v vsakem primeru, zdi se mi, da spregledaš, da stvari, za katere uporabiš "samo", nikoli niso bile neupoštevane ali spregledane. moti te samo potenca le tega in to proizvede tvoj "samo". ker ni dovolj poudarjeno za tvoj okus. kot recimo v tisti debati o domu za starejše občane - čisti čustveni odziv in tvoj "samo" je uletel tam, kjer smo po tvoje premalo poudarili določene stvari. in imho je vedno v ozadju "samo-ja" nek čustven vzrok, mogoče bojazen?

sorry, za mini analizo "samo-ja" user posted image upam, da te nisem spravila v zadrego. samo debatiram user posted image

(odgovor članu Izabelina)
Neposredna povezava do sporočila: 46
   RE: On noče več
15.3.2014 19:04:12   
mojcaziga

IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina

LS oprosti, ker ti bom mal zasmetila temo:

načeloma se strinjam z vami, ko pravte, da se ljudje spreminjamo in da s tem spremenimo tut svoje mnenje in svoj pogled na določene zadeve...

samo (js mam vedno en samo v ozadju):
primer1 - najdeš partnerja, si zaupata želje, da želita met družino, otroke in ker pride do težav se en premisli... zdaj ti si šel (poleg zaljubljenosti/ljubezni) v zvezo s partnerjem tut zato, ker si imel v mislih, da imata enake želje glede otrok in on (ali ona) si potem premisli...
primer2 - se spoznata in si rečeta midva sva pa za skupi, se poročita potem si en premisli...

in tko naprej, včasih je treba pa tut mal vztrajat...

seveda stvari niso nikol stoprocentne in tko je pač pri vsem, samo malo več trdnosti in gotovosti si pa js že želim v partnerstvu...

Jaz pa to jemljem bolj tako: eno je, če si nekdo premisli kar tako, da ni dolgčas. Pa danes ja, jutri ne in nikol ne veš pri čem si. Če pa razlog obstaja, ima vsak pravico, da se tekom svojega življenja odloči drugače. Pa ja ne bom zdaj brez otrok, ker sem 10 let nazaj rekla, da ne bom nobenega. Kaj naj vztrajam pri tej odločitvi???? In obratno prav tako velja.
Oziroma, kar nekaj let najine zveze sva delala plan kje in kakšno hišo bova imela. In je nimava. Ker so razmere take kakršne so in ne greva v ta projekt zavestno, kljub veliki želji. Mogoče kdaj, ampak ne verjamem.
in tako je tudi pri projektu otrok. Lepo ji je povedal, da si ga ne želi več, in ne samo enkrat, do česar ima pravico. Če si ga res ne želi, ali ni brezveze vztrajat na otroku, ker si ga je nekoč želel user posted image user posted image Seveda, ga lahko potem otrok obrne in razneži in je vse lepo in prav, ampak kaj pa če ne user posted image user posted image


lp

(odgovor članu Izabelina)
Neposredna povezava do sporočila: 47
   RE: On noče več
15.3.2014 19:32:05   
Anonimen
Najina zgodba na kratko: prvič zanosila po 6 mesecih, rodila, vse ok. Za drugo nosečnost se matrala 4 leta, nikakor ni uspelo, sem dobila napotnico za OBMP. Ko sem prišla domov z napotnico, sva se z mojim usedla in fajn pogovorila. Rekel mi je, da njemu ni do tega. Njegovo mnenje sem spoštovala in napotnico isti dan strgala. Otroka sem si nenormalno želela, a sem spoštovala njegovo mnenje. Nikakor mu nebi mogla nekaj usilit, če bi vedla da njemu pa res ni do tega! Moj nasvet: ne objukuj nečesa kar nimaš, pač pa ceni, ljubi, neguj in uživaj v tem kar imaš! Pa srečno!

(odgovor članu mojcaziga)
  Neposredna povezava do sporočila: 48
   RE: On noče več
15.3.2014 20:18:12   
liliana

IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina

LS oprosti, ker ti bom mal zasmetila temo:

načeloma se strinjam z vami, ko pravte, da se ljudje spreminjamo in da s tem spremenimo tut svoje mnenje in svoj pogled na določene zadeve...

samo (js mam vedno en samo v ozadju):
primer1 - najdeš partnerja, si zaupata želje, da želita met družino, otroke in ker pride do težav se en premisli... zdaj ti si šel (poleg zaljubljenosti/ljubezni) v zvezo s partnerjem tut zato, ker si imel v mislih, da imata enake želje glede otrok in on (ali ona) si potem premisli...
primer2 - se spoznata in si rečeta midva sva pa za skupi, se poročita potem si en premisli...

in tko naprej, včasih je treba pa tut mal vztrajat...

seveda stvari niso nikol stoprocentne in tko je pač pri vsem, samo malo več trdnosti in gotovosti si pa js že želim v partnerstvu...


Želje po še enem otroku pri enem partnerju je lahko prav tako sebična kot zavračanje še enega otroka pri drugem partnerju......

In glede spreminjanja in premislekov.....po prebranem sodeč, se partner od avtorice teme ni kaj dosti spremenil, on že štiri leta "noče" otroka......premislila si je bolj avtorica teme......

(odgovor članu Izabelina)
Neposredna povezava do sporočila: 49
   RE: On noče več
15.3.2014 20:52:14   
mateyka

IZVIRNO SPOROČILO: liliana
In glede spreminjanja in premislekov.....po prebranem sodeč, se partner od avtorice teme ni kaj dosti spremenil, on že štiri leta "noče" otroka......premislila si je bolj avtorica teme......


v bistvu 3 leta (eno leto sta poskušala naravno, on noče na umetno oploditev, to je pa že na začetku poedal), ampak ja - že kar nekaj časa nazaj.

hm, če tako pogledam - mogoče je to (očitek še po treh letih) razlog za tako reakcijo pri možu. ker se mu zdi to po treh letih to resna kriza v zvezi. zelo verjetno je mislil, da je stvar ad acta, potem pa BUM, očitek. če te stvar tako dolgo mori in gloda in traja predolgo, mogoče misli, da ni več pravi zanjo, ker jo ne bo (ne more) nikoli izpolnil? moški znajo tudi tako razmišljat..

(odgovor članu liliana)
Neposredna povezava do sporočila: 50
Stran:   <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3   Naslednja stran >   >>
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Motnje menstrualnega ciklusa so precej pog...
Vsaka ženska obdobje pred menstruacijo in med njo doživlja drugače. Motnje menstrualnega ciklusa so različne in pogoste....
Kako čim prej zanositi?
Za zanositev se mora ujeti veliko stvari, v vsakem primeru pa je izbira ustreznega časa resnično najbolj pomembna. Kako ...




Za doječe matere.
пеперутка16

Malo čudno vprašanje, ampak me zanima, ali so doječe mamice poskusile svoje mleko?