LittleSun -> On noče več (12.3.2014 13:08:49)
|
Nekatere me poznate, druge ne, naj hitro povzamem najino zgodbo. Začela se je pred 4 leti, ko sva se odločila, da povečava našo družino še za enega člana, enega otroka že imava. Po letu dni poskušanja, sva bila napotena v neplodnostno ambulatno. Že takrat je moj mož povedal, da na umetno oploditev ne želi. Naj povem, da spoštujem njegovo odločitev od trenutka, ko jo je podal. V neplodnosti ambulanti sem dobila hormonsko podporo in bila en čas zelo slabo, depresivna, brez volje, sitna, vzkipljiva in že takrat je začel omahovati z željo po še enem otroku. Moje stanje se je izboljšalo, njegovo omahovanje pa je nekako ostalo in parkrat se mi je zazdelo, da moja želja po otroku veliko večja, kot njegova in da bi imel otroka zato, da mene osreči. Vendar je vedno trdil, da ni tako...najbrž, da me ne bi prizadel. Nakar sem pred slabim letom dni izvedela, da imam zaraščene jajcevode in da najbrž odstranitev z laparo ne bi bila dovolj, torej da je najina najboljša možnost IVF. V tem letu sem sprva padla na podn, a sčasoma sprejela, da morda nikoli ne bom ponovno rodila. Tako sem vsaj mislila, do pred kratkim, ko me je ponovno prijela tako močna želja, da je bolelo in seveda sem ponovno načela pogovor o IVF. Ponovno tisti občutek, da ga v nekaj silim in misel sem opustila. Pred slabim mesecem pa sem imela slab dan, bila sem zelo žalostna in sem ga malo odrinila od sebe. Ko je iz mene izvlekel zakaj, nisem povedala na pravi način, saj sem ga obtožila, da mi je vzel nekaj, kar mi pomeni vse na svetu. In ta zadnji mesec sva se začela umikati drug pred drugim do prejšnjega tedna, ko je imel dovolj in me postavil pred dejstvo. Ali sprejmem to, da ne bova imela več otrok, ali mi to omogoči na način, da gre. Ne znam opisat kako močno me je to prizadelo, da je pripravljen it, samo da ne bi imel otroka, šel na IVF, pravega razloga zakaj si ne želi, pravzaprav ne zna navesti. Jaz si želim otroka z njim, srečna družina smo, seveda z vzpodni in padci, z dobrimi in slabimi trenutki, vendar je med nama ljubezen in spoštovanje, ustvarila sva mirno okolje za našo družino. Bojim se, da bom v sebi gojila zamero, da ne bom znala sprejeti njegove odločite. Bila bi vesela kakšnega komentarja, morda nasveta kako naj grem naprej.
|
|
|
|