tinka986
|
Midva pa že en čas delava na drugem otročku, mož bi jih itak imel 5, jaz pa 4. In res si tega oba želiva. Živimo na kmetiji, tako da kar se prostora tiče ni problema sploh, hiša je velika, sob dovolj. Finančno stanje je zaekrat zadovoljivo, načrtujeva tudi predelavo mleka. Tako da v predelavi bom jaz zaposlena, mož je pa itak na kmetiji zaposlen. Res je grozno, da je ves naš svet odvisen od finančnega stanja in potem je treba vse načrtovati, tudi otročke. Žalostno. Znanka je tudi rodila lani novembra, letos decembra bodo spet zibali. Sem zelo vesela zanjo, ker vem, da si je tega želela. Po tihem pa žalostna zase, da nama ne uspe, ker vsa si vedno želela otroke enega za drugim. Oba sva iz kar številčnih družin - mož ima dve sestri, jaz pa dva brata in sestro, ampak je pri obeh kar precejšnja razlika v letih med enim in drugim, tako da sva se odločila, da bova res raje potrpela na začetku, ko bodo majhni, potem pa jim bo fajn, ko bodo "skup gor rasli" . Samo prijet se še mora Kakšnih problemov s tamalo ni, spi že od vsega začetka super, zdaj sploh ne vem več, kdaj je bilo nazadnje, ko NIsmo spali celo noč. Včeraj sva jo preselila v svojo sobico in je lepo sprejela, le zjutraj se je na veliko ogledovala okoli kje za vraga se je zbudila da je tak svetlo, rumeno, rožasto. Ji je blo pa všeč, je bla čist nasmejana, kot vsako jutro. Naši Emi nič več ne kuham posebej, že dolgo več ne. Tudi naša ni marala neslanih jedi. Itak sama malo solim, tako da si za mizo navadno ljudje, kadar kuham jaz, dosolijo. Poje pa se mi zdi da veliko. Vsi pravijo - saj se ji vidi, da rada je - ampak je čist normalna mala pupa, celo mogoče malo manjša kot vrstniki. Hodi še ne, se je pa začela intenzivno spuščat za eno roko, tako da se drži samo za eno. Včasih naredi kak korak ali dva, ampak je še tako okorna in hitra, da se kar na nos prevali, če jo spustiš. Ampak je ne spuščamo, da se ne bi prestrašila. Ma ej, vse ob svojem času
|