Barbapapa77
|
zdravo,
danes je dan počitka - mož je delal cele praznike, jaz včeraj, ko sem imela varstvo, danes gre mož popoldne po službi, jaz pa sem doma. Saj gre, ampak počasi. Moj realistični načrt postaja optimistični, optimistični pa se je spremenil v "no-go-načrt". Skratka, v enem mesecu ne bomo prseljeni, ampak do novega leta pa bomo, pa če "potem takoj umrem" (tale je sposojena od Gargamela) . Sem vesela, da bomo na svoje, da bomo imeli dovolj prostora, da bomo bližje infrastrukturi... Malo manj sem vesela, ker imamo zato skorajda doživljenski kredit, ampak drugače bi bili pa doživljenjsko tukaj, kjer smo zdaj - predaleč, v stari, vlažni in premajhni polovici bajte, ki niti ni naša. Preden bi midva našparala za stanovanje nekje bližje mesta (za hišo itak ne bi), bi bila že tolk stara, da bi nama bilo čisto vseeno, kje sva. Zdaj potrebujemo hišo in zelenico okoli nje, 5 minut do vrtca in pol ure do službe, en avto namesto dveh... Čez 10-15 let to ne bo več tako nujno, kot je zdaj. In takrat morda bi imela kej našparano. Evo, zato sva zakreditirana in jaz sem najhujše dileme v zvezi s tem že razčistila sama pri sebi. Sem imela pa kr krizo glede tega, me je pošteno psihično obremenjevalo, dokler mi ni ena kolegica zalo realistično razložila, da sem lahko vesela, da sem sloh dobila kredit in da se hiša vedno lahko tudi proda, če ne gre... Vmes pa živiš v njej in se imaš lepo. Se pa ne bi podala v to, če ne bi imela zadaj mojih staršev, da vem, če gre vse k hudiču, se še vedno lahko vselim k njim v garažo in sem tam, da mi ne bo treba pod most  Sva pa 90% sfinancirala sama, 10% so posodili starši, pa babica bo zdajle, ko nama je zmanjkalo, prispevala za centralno.
ursonok evo, da nadaljujem, pa se kr navežem na tvojo zadnjo temo. Pri nas je tko, da so moji starši resnično pravični do obeh naju s sestro - obema enako že celo življenje, pač z odstopanji glede na to, katera kdaj in kaj rabi. ampak obe imava občutek, da so absolutno fer. Je pa popolnoma kontra situacija pri možu, kjer njegovemu bratu dobesebno vtaknejo vse v rit in ga že celo življenje zagovarjajo, čeprav je lenuh in totalen egoist. Z nami se ukvarjajo samo toliko, kot je nujno, s tem, da je bil moj mož bolj ali manj prepuščen sam sebi že od začetka srednje šole. Tako da ga je potem dobesedno posvojila moja familja - moji starši so mu pomagali več kot njegovi v bistu skoraj od dneva, ko sva se spoznala, zdaj pa sploh... Ni čudno, da sta z bratom skregana, očeta vidi enkrat na leto (če je dobro leto), mami pa sicer pazi Nežo 2-3 popoldneve na teden po 2 uri, ampak to je pa tudi maksimalno kar zmore. Če bi še njegovi pomagali toliko kot moji, nama sploh ne bi bilo treba nič delat 
slikca123 no, tak lifestyle sva midva imela pred otroki, samo da nisva kajtala, ampak kolesarila po hribih v časih, ko tega še nihče ni počel (zdaj to počnejo že vsi). In potovala. In malo šparala pri nepomembnih stvareh in si privoščila res dobre kolesarske in smučarske stvari. Ampak zdaj z otroki, je pa tega nekako konec. Jaz nisem tolk na free, da bi mi to šlo, mož se je pa v bistvu prilagodil meni in otrokom. In zdaj smo si omislili še hiško, tko da smo se v bistvu zacementirali , pa tudi denarja zdaj ni več za hobije, ampak bolj za sprotne nujne stvari. Ne vem, meni nekje do 30 sploh ni bilo važno, kje bom stanovala in kaj bom imela, kako si bom kupila stanovanje ali hišo me absolutno ni zanimalo (sem mislila, da to pade kr z neba, hehe). Zdaj pa ugotavljam, da bi bilo super, če bi me to malo prej zanimalo, ker bi mi bilo zdaj vseeno malo lažje... ampak ok, za nazaj se ne da kej dost popravit, v bistvu sva se imela pa fajn in to tud nekej šteje... Je pa res, da če vama svoboda pomeni res veliko in bi vaju sprememba življenja preveč spremenila in obremenila, potem tega ni vredna nobena hiška na svetu...
Jao, kaolk sem se razpisala - se vidi, da imam malo časa.
Moram pa danes peljati Manco k zdravniku, ima neke zelo grde izpuščaje po trebuščku in pod brado, pa kr nočejo izginit. imam na sumu babylove mleko, ker se mi zdi, da je zdaj odkar ga imamo slabše, ampak zdaj sem spet zamenjala nazaj na novolac, pa ni dosti boljše. No, verjetno traja kak teden. Greva se pokazat, če nama da kakšno negovalno kremo - tiste namešane iz lekarne so ponavadi dobre - kakšne s steroidi pa jaz ne bi, hvala... Pa tako fino dežuje, super bo - v avto, z marelo do zdravstvenega z lupinico težko 10+ kil, pa nazaj... juhu
Evo, mojega miru je konec, otrok se je naspal - zdaj pa spet akcija. Danes mi je pol ure pela že ob 4ih, potem zaspala nazaj in spala do 8ih, zdajle spet ene 45 minut in počasi bo spet lačna... eh, začaran krog
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Me ne izuči, da moram biti tiho. No, samo je bilo res čisto malo. Tudi noč je bila mirna, že to je nekaj. Poleg tega skoraj ne joka več preden se pokaka. 
. Zato pa drage moje, uživajte življenje! 
Ta poklic je zelo podcenjen. Tako se ne gre čuditi, da je tudi nivo nekaterih prevodov katastrofalen. 
Zakaj ne more čas odplačevanja kredita minevati tako hitro, kot gre čas pri vsem ostalem hitro (odračšanje otrok, uživanje, ...). V glavnem poskušam razmišljati pozitivno - tj. čez nekaj let bomo imeli lepo hiško in še stanovanje nam bo ostalo, ne bo treba prodat. 
Načeloma sem jo pristavila, da bi se ji revčki nehalo kolcati, ampak proti koncu dneva sem mela pa že poln kufer tega in sem testirala, koliko časa bo trajalo, da se ji bo samo od sebe nehalo kolcati - tudi 20 min je trajalo pa se ji še ni nehalo in sem se je usmilila in jo podojila 
in vse ostale suhomesnate izdelke. Se mi pa zdi neko striktno omejevanje otrok z določeno hrano pretirano. Razumem, da se v kuhinji veganov/vege ne uporablja/kuha določenih sestavin in prav je tako. A omejevanje otrok v šoli, starih starših je res preveč, ... poznam starše, ki so precej komplicirali in pri otrocih dosegli samo to, da so na skrivaj jedli "prepovedano" hrano. 
...upam da nisem preveč radovedna, koga pa imaš ti v kobaridu...ker lahko, da sva v cinci kdaj kafe pile, brez da bi vedle ena za drugo
Jaz sem v primerjavi z vami res nek jamrajoči kulturnik 
