ursonok
|
Živijo,
zanimiv dan ... Aurorka malo premalo spala, a če bo noč ok, se ne bom pritoževala 
Lethe,
tudi Agata je po cepljenju vedno bolje spala, sploh po tistem pri enem letu (MMR). Vsak dan ponoči 13 ur v kosu, pa še je bila zalimana. Sem se vsem hvalila, kako super prenašamo cepljenje itd. A zdaj, ko sem prebrala nekaj o vsem tem, mi ni več zabavno. Tudi to je namreč negativni učinek cepljenja, čeprav ga ljudje ne dojemamo kot takega (ker nam pač paše, da otrok spi, a ne) in kot "negativne" dojemamo samo tiste, ki so za nas naporni: jok, nemirnost, nespečnost. Udar na možgane je pa isti. In ne, kar se zdravja in bolezni tiče ni naključij, organizem na vsako intervencijo (naravno ali farmacevtsko) reagira, in sicer tako, kot je v tistem trenutku najbolje sposoben. Mi pa smo tisti, ki enim reakcijam pravimo negativne, druge so nam pa všeč (več spanja, na primer).
Kruh - omenjaš rženo moko. Ta je glutenasta, rž poleg pšenice in ječmena vsebuje največ glutena. Oves ga recimo tudi, ampak precej manj. Pira in kamut pa, kot že rečeno, imata malo drugačne sorte gluten, ki je lažje prebavljiv.
Jaz ponavadi kombiniram ali piro+ajdo, ali kamut+ajdo. Testo mora biti dokaj tekoče - ne zelo, mora pa "steči" v pekač, na koncu pa še z rokami tiste bolj goste ostanke "postrgam". Če delaš samo ajdov kruh, mora biti testo zelo tekoče. Če samo iz glutenastih žit - pšenica, pira, kamut, mora biti ne-tekoč. Kruha iz ržene moke mi na žalost še ni uspelo narediti  Nazadnje sem testo vrgla stran. Nisem še našla prave "gostote". Mi je pa osebno ržen kruh najbolj okusen.
Sover
prideš še k nam kaj pomit? Super za knjigo, povej, kako se ti zdi. Sicer jo je pisal pred tridesetimi leti (ali nekaj takega), a je vseeno ok. Njegove poznejše knjige so še bolj anti-medicina. O tem, kako je včasih "družinski zdravnik" pomenilo, da zdravnik pride na dom, srečuje bolnika v domačem okolju, mora biti veliko bolj odgovoren, ker ima pred sabo celo familijo, zdaj pa se vse odvija v nekih zdravstvenih domovih, nekih kabinetih, kjer je bolnik/pacient iztrgan iz domačega okolja, nima spremstva, zdravnik mu nameni 6-7 minut, ne pozna njegove ožje družine, načina življenja ... kakovost zdravljenja je zaradi tega močna padla, zdravnik pa seveda odgovornost prelaga na "sistem" (ni časa za bolnika, čakalne vrste itd itd.).
Grašek
super ste. Povej, ko bo Jasmina rodila. Me prav zanima, koliko bo velik otročič (punčka, če sem prav razumela)? Trebuh ima namreč miniaturen (no, v primerjavi z mojim). S čim se pa sicer ukvarja? Dela ali je doma? Njen mož je, če se prav spomnim, učitelj telovadbe.
Kje pa ti učiš tek? A to je kakšna organizacija, ki se s tem ukvarja? Ti za to plačajo ali je vse skupaj bolj ljubiteljsko? Sem firbčna, ane ...
 Kako pa poteka učenje? Skupaj tečete ali so to bolj predavanja?
Tek
meni je bil pa tek že od nekdaj  Se pa strinjam z vami, da se vse začne v osnovni šoli. Jaz sem bila na 600m vedno prva oziroma zelo hitra, na krosih sem parkrat zmagala, celo na občinskem (Domžale). In to mi je dajalo samozavest. (Na kratke proge sem bila obup - uspelo mi je štartati, ko so bili najhitrejši že na cilju.) In sem zadevo že takrat vzljubila. Sicer sem pa zelo hvaležna svojemu očetu - vedno me je malo "teral", češ da se v življenju moram z nekim športom ukvarjati (rekreacijsko, ne profesionalno!). Tako sem v osnovni igrala rokomet in odbojko (v odbojki smo tudi zmagovale precej), tekla sem. V srednji me je vse skupaj malo minilo, ker smo preveč žurirali Le tekla sem dva- do trikrat na teden. Potem sem začela hodit na fitnes, v Krakovu pa spet plavat. Tu pa tečem in plavam. Mi je to veliko bolje kot fitnes.
Sama mislim, da je treba otrokom priljubiti aktivnost še pred šolo. Da mu je to dobro, všeč. Nekaj vsakdanjega. Da se slabo počuti, če ne miga. Ne bi si pa želela, da bi bil otrok profesionalni športnik.
Dansas
zabavno tole z babico ... mislim, za nas, ki beremo. Sicer mora biti pa hudo. Zajebano je biti star in nadložen 
Skupno življenje
vidim, da je večina proti, če ni nujno. No, če je prostovoljno, je vsekakor lažje, se mi zdi. Sicer bi pa jaz, na primer, bolje shajala z mojimi kot s starši od moža. Pa so moji bolj problematični. A gre za to, da svojim lahko rečem: daj mi mir, ne teži, ne vtikaj se, pa še kaj hujšega. Jim že zdaj rečem, ko sem jih sita. Tastu in tašči pač ne morem oziroma moram biti bolj obzirna. Da jih ne bi užalila itd. In marsikaj požreš ... In se nabira ... Skratka, no thanks. (Pri moževih imajo še eno nadstropje - v surovem stanju. No in je njegov fotr, moj tast, seveda imel plane, kako bova midva tam gori živela. In sem mu kar lepo naravnost povedala, naj si to izbije iz glave, da ni šans. In ne boste verjele, čez par let je spet poskušal, ko smo govorili o tem, da morava najeti neko stanovanje oziroma se seliti, je izjavil "saj imamo pri nas še eno nadstropje". Sem mu spet povedala, da nas ne zanima. A mislim, da ti ljudje pač ne bodo dojeli. Imajo neke svoje fiksne ideje, kaj in kako bi mi morali živeti. Tudi moji starši - sploh stara mama - so mi večkrat rekli, da zakaj ne grem živet k tastu in tašči: češ, 20 let sta tam, v tem času kaj našparata in gresta na svoje. Haloooo? Dvajset let? Pomoje bi se po parih letih uspešno ločila. Brez otrok in vsega. No, razen s kakšno depresijo morda.  Sem jim rekla, da imam raje manj denarja, pa srečen zakon in morda celo otroke (uf, zdaj kar tri  ), so me itak samo debelo gledali. Ne štekajo. Razmišjajo samo v materialnih kategorijah. Kar je zelo zabavno, sploh če jih poznaš in veš, da se imajo kao za neke levičarje in socialiste Ah, ti moji starši ...
Nič, vidim, da že filozofiram. Grem brat, ob vodi, čaju in vinu (oliv je že zmanjkalo)!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Itak sem že zdavnaj ugotovila, da pri otrocih pa res ni pravil in da te vedno znova presenečajo. In da bohnedaj rečt, da moji pa to ne bojo - ker točno to pokasiraš slej ko prej... 
z uspavanjem, to me pa res utruja. Pa še ta smotana ura... eh, bedno. 
po celodnevnem stradanju vlekla kot tovorni vlak
