Chania
|
Pozdravljene!
Zelo sem vesela, da tako pridno pišete! 
tina12eva, pei nas je tudi pestro z gh, enkrat poje 100g, drugič pa samo 30g. Ja, začela sem tehtat (če se spomnim), ker je tako različno. No, zdajle me je prešinilo, da je enako kot že ves čas z dojenjem (zato tudi mastitisi itd.) – enkrat bi pojedel precej, drugič komaj kaj. No, z dojenjem je pa tudi pestro, enkrat čisto malo popije, drugič pa čisto malo goste hrane in se pol dneva crklja pri meni. Nič mi ni jasno… Zrasli bojo vsi in dojenje se bo itak kmalu končalo.
Glede goste hrane jaz mislim, da je treba vztrajno ponujati vsak dan, ne pa siliti. Jaz mešam stvari, ki smo jih že probali. Mislim, da ni tako pomembno, da je že v prvem mesecu na jedilniku sto različnih vrst hrane, pač ponujaš, kar imaš na voljo. Pri nas je tako, da enkrat poje ok. 100g ali malo več (mislim, da je to njegova zgornja meja, da nima večjega želodčka, ker če poje več, malo pride ven s »podiranjem kupčka«), včasih pa samo 15g. Določene stvari ima raje, recimo banano in hruško, pa cvetačo in brokoli, ampak če ni lačen ali mu ravno ne paše, poje zelo malo. Pa potem nadoknadi z mlekom. Ali pa tudi ne. Saj tudi mi nismo lačni po urniku in vsak dan enako. Načeloma že, ni pa to tako matematično točno, vsak dan je malo drugačen, a ne… Jaz drugače tekočo zelenjavo in sadje (če zmiksam ali če dodam vodo od kuhanja sadja) zgostim s kakšno žličko kosmičev (holle, brezmlečna kaša). Jih pa menjam in različno kombiniram, da ni vedno enako. Namen imam ponuditi še polento in kuskus v kratkem. Včeraj sem mu dala žličko ovsenih kosmičev (gluten). Je pa tudi dvakrat veliko pojedel in malo »bruhnil«… Ne vem, ali je bilo preveč ali kaj z glutenom, bom še probala čez kakšna dva dni, pa malo manj mu bom dala…
Spet ponavljam vprašanje – koliko pa vaši otročički pojejo (zdaj, ko se že vsi malo navajajo na gh)?
Glede razvojne itd.: Mi imamo ekstenzijo v ramenskem obroču in hipotonost v trebušnem delu. Rekli so tudi, da ga zateguje v eno stran, ampak mogoče ga ne več ali pa ne več v isto… Bomo videli na kontroli… Po tem ko smo bili napoteni, sem veliko brala o tem… Glede obračanja nekje piše, da se najprej s hrbta na trebuh in čez čas obratno. Drugje piše, da se najprej s trebuha na hrbet in pozneje obratno. Mislim, da je to odvisno od otročička. Naš se je kmalu »prevrnil« s trebuha na hrbet. Potem je bil hud jok. No, ugotovila sem, da je bilo to zaradi ekstenzije, ker je preveč zategnil glavico nazaj oz. v zraj in v eno stran (je nekaj pogledal) in ker je tako težka glede na celega dojenčka, ga je prevagalo in se je prekucnil. Torej to ni bil dober znak. Drugače paje rekla pediatrinja in v razvojni in na fizioterapiji in brala sem – dojenček naj pase kravice, polagajte ga na trebušček. Večkrat dnevno za nekaj minut, na previjalni itd. Naj sloni na podlahteh, rokice mu popravljajte, da razpira dlani in prstke. Naš tudi ni hotel biti na trebuščku, čeprav se je znal obrniti na trebuh in je to rad izvedel, ampak ni pa hotel biti na trebuhu in je takoj zajokal. Pa smo forsirali, velikokrat po malem, pa z igračkami smo ga motivirali, da je ostal kako minuto dlje na trebuščku, pa malo izven dosega, da je iztegoval prstke… Tudi pri vajah, ki jih dobimo na fiziot., ga je treba »nahecati«, da jih lahko delamo. 
No, še to, fizioterapevtka je rekla, da je veliko bolj od tega, ali se obrne s trebuha na hrbet in obratno, pomembna trebušna lega, ker se iz nje razvije gibanje, najprej t.i. pivotiranje v levo in desno, pa igra na boku in nato plazenje in kobacanje. Pa v levo in desno morajo biti obrati, premiki, gibanje enako kvalitetni. Tako da svetujem, da vztrajate pri polaganju na trebušček. Aja, mi smo toliko vztrajali, da se sedaj na previjalni hoče takoj na trebušček obrniti in ga komaj uspem previti.
Sem hotela komentirat, kaj dajem za jest, ampak se mi zdi, da sem to že petkrat napisala. Skratka podobno kot vse pišete. Pač začeli smo z zelenjavo, jo mešali, nekajkrat meso in nekaj sadja. Vse malo pokuham ali skuham na sopari. Edino banano in avokado je dobil surovo. Hrani dodajam olje, oljčno, repično. Ko bomo malo napredovali, bom dala maslo ali sladko ali kislo smetano za boljši okus in ker je pomembno, da dobi maščobo. Menjala bom, da bo bolj pestro. Toopsy, mi imamo obroke podobno, če nam uspe, le da sadje kar rad je. Je pa odvisno, če zadenem čas, ko je lačen, a ne preveč, ker potem je samo jok in mleko. Potrpežljiv ravno ni. Če je pa prehladna kašica, se pa tudi zmrduje. Se mi je zdelo, da je bilo z dojenjem veliko dela, zdaj pa od jutra do večera samo to hrano planiram, pripravljam, pa kdaj dojenje…
Drugače pa imam tudi težave z dojenjem, ampak enkrat, ker noče, drugič pa ker hoče in se kar crklja. Ko po nekaj takšnih dneh pride obdobje, ko noče, me joškice bolijo, ker so tko polne in začnejo puščat. Je kar naporno. In bojim se mastitisa, ker ne morem iztiskati. Blagor tistim, ki lahko, imate vsaj nadzor nad tem.
No, jaz poskušam na dve ure ponujati ali gh ali dojenje. Ampak je včasih bolj včasih manj lačen (ali pa noče nečesa?). Me pa bega pijača. No, hrano stehtam prej in potem, če se spomnim, da vsaj malo vem, koliko poje. Glede dojenja nimam pojma, koliko poje. Ne upam pa mu dajati kaj več tekočine, samo včasih nekaj žličk prekuhane vode ali vode, v kateri se je skuhalo sadje. Bojim se, da bi s tekočino brez hranil napolnil želodček in bi še manj pojedel. Koliko jim ve dajete piti in kdaj?
Maeve: Pri nas je enako glede spanja, mora se enega dotikati. Ponavadi čisto zleze vame. In ponoči večkrat pogleda, če sem še zraven. 
Tudi naš je rad v naročju in se razgleduje. Pa ne smemo sedeti, hoditi je treba z njim naokoli, da ni dolgčas, če ne je vik in krik.
D3 kapljice: Mi dajemo skoz od začetka, tako da ne vem, če so katere od težav s tem povezane. Kaj posebnega nismo opazili, si pa nikoli nisem upala prekiniti, tako da ne vem. Zdaj smo pa tako malo zunaj, da jih seveda nujno dajem.
Glede spanja, se jaz poskušam kar sprijazniti, da nekaj let ne bom spala.
Bolj me skrbi, kako bo, ko bo treba nazaj v službo! Ta dan se namreč nezadržno bliža, sem namreč že praktično čez dve tretjini porodniške (ali pa bom kmalu)… Nimam pojma, kako bom funkcionirala, če ne bomo spali. Pa kako bom zrihtala sebe in njega zjutraj.  Predvidevam, da se bo zbudil, ko bo moja budilka zvonila, ker ima zelooo rahel spanček. Pa da njega previjem in oblečem, kar traja. Res je kot bi oblačil hobotnico. Se obrača, brca, se upira oblačenju čez glavo, oblačenju rokavov… No, do takrat bo vsaj že sedel in ga bom lahko oblačila v naročju, pa upam, da bo razumel, da mora mirovati tistih nekj minut… Pa kako bom popoldan še skuhala in se z njim igralala… Že prej me je vedno čas basal… Je pa res, da sem bila redko v službi samo osem ur. Pa varstvo me skrbi, poleti v vrtec ne vzamejo, bo treba še najti zasebno varstvo… Ne vem, kako bo sprejel, kako daleč bo treba voziti… A se ve kaj ukvarjate s temi vprašanji? Zdi se zgodaj, ampak glejte, kako hitro je minilo teh 6-7 mesecev porodniške, ostalih 4-5 bo zelooo hitro mimo. Moj m pravi, da bi porodniška morala trajati, dokler otrok ne hodi in govori. Ja, kako bo pa v službi in z delom, pa tudi še ne vem…
Kopanje: A jih kopate vsak dan? Se radi kopajo? Pri nas se najprej ni, potem se je do pred kratkim, zdaj pa spet nekaj ni bilo prav… Ampak kopanje je še ok. Oblačenje potem je pa hudo… Kričanje in jok…
Aha, še prebiram… Knofla, podobne težave z dojenjem imamo tudi mi. Včasih se mi zdi, da bi jedel, pa ne more (mu ne ustreza položaj, ga tišči v želodčku, kaj vem…). Začne jokat, jaz mu pa prižgem kakšno glasbo, najprej glasno, da se »predrami« iz joka in večinoma se potem umiri in lepše/lepo sesa.
Tacanja, res ste elegantni, kot pravi radirka. Mi imamo nekaj cm manj in nekaj g več, pa se mi zdi kar suh. Bodije dolžino preraste, so mu pa nekateri ful široki (in se sekiram, če ga premalo hranim - brezzveze).
urska 238 pozdravljena! Mi smo uvajali po ok. 3 dni nova živila, kakor je naneslo. Začeli smo z zelenjavo, potem mesom, potem pa sadje. Mlečno žitnih kašic še mismo probali. Če bo vse po sreči, jih bomo proti koncu meseca, ko bomo mogoče poskusili uvajati tretji obrok – večerjo. Mi sicer nikoli nismo kaj posebej hodili okoli zdravnikov glede refluksa, ampak je s kupčki in polivanjem podobno, kot pišeš, no, težko smo jih podirali, polival je lahko kadarkoli (le ponoči je bil mir), pa godrnjanje in stokanje je bilo zvečer, če smo res slabo podirali kupčke čez dan. Ampak polivanje se je zmanjševalo po četrtem mesecu in gre vse na bolje. Še vedno pa pazimo, da je po hranjenju, sploh z gh, še vsaj 15 do 30 minut pokonci, da mi ne bruhne. To pomeni, da ga nosimo in je kar naporno. Komaj čakam, da se sam usede in ga bomo dali v stolček. No, če bom zdržala tako dolgo. Rada bi ga posedla in da bi bil tam še potem nekaj časa – s kakšno igračko. Če ga dam prehitro na trebušček, malo bruhne goste hrane. Potem se pa sekiram… Zaspat pa tudi naš absolutno ne zna in ne zmore – samo na joški včasih, predvsem zvečer in ponoči. Čez dan je pa ves utrujen, mane si očke, pa ga včasih z m pol ure zibava in mu pojeva, da zadrema za do pol ure (max. eno uro, če je na rokah in ga zibaš i uspavaš, ko se predrami – to je pa za vsako malenkost). Ne vem, kdaj bomo kaj spali, ali podnevi ali ponoči. Tudi skuham komaj…
No, danes smo pa fuuul veseli, ker se je začel plaziti, naš mali gverilec. Že prej se je obračal kot urni kazalček od igračke do igračke, zdaj pa zna priti tudi do kakšne, ki pobegne iz dosega, jeeeej. Upam, da se bo zdaj kaj več sam igral, da bom lahko skuhala kosilo in pripravila njegove obroke.
Dovolj bo za danes. Če bi vsak dan pisala, se ne bi toliko nabralo. A žal ne gre…
Imejmo mirno noč.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Je pa po eni strani lepo, da se vsaj ponoči pocrtava z dojenjem.. meni je dojenje res všeč.. in mi veliko pomeni da mali pije moje mleko.. zato pa še vztrajam s črpanjem.. Mi je že več mamic reklo da sem dobra da se ne naveličam, da one mu pač ne bi dale več mleka ker se jim ne bi dalo črpati.. sem tudi sama imela krizo ko sem skoraj prenehala ampak.. morda pa ga en dan prime in se bo spet hotel dojiti? Najbrž sem optimist 
Aja, pa mi jemljemo Oleovit. Če si kje v bližini Kranja, jih menda lahko dobiš v lekarni v mestnem jedru. Drugače se pa kupijo v Avstriji. Dojenčki jih bojda boljše prenašajo kot pa te od Plivita (al kaj je že za ena firma). 
.. ) 
.mi smo še daleč od tega.sedaj je šele osvojil obračanje na trebuh,nazaj pa še ne.tudi zdrži malo časa na trebuhu,potem pa začne kar kričat,da ga obrnem.ta teden nama je odpadla fizioterapija,tako da moram naslednji teden vprašat kakšne so vaje za prevračanje nazaj na hrbet. 
.seveda pa bomo videli kako se bo stavr iztekla.če pogledam sedaj,me kar zvije,ko pomislim na službo.pa skoz ta tempo s časom in vsem skupaj.uf,groza.moramm včasih kar malo izklopit vse skupaj,ter uživati še te mesece,skupaj z malim.mah, bo že,ne smemo sedaj še toliko misliti na to. 
