oreh
|
Pozdravljene! najprej srečno in sproščeno nosečnost novim želim. Črtica1 kako si? Žal sem tudi jaz imela v vsem tem času vsaj vsaki drugi mesec kako tanko ali pa bledo črtico na testu, zato sem pa dirjala kot kokoš v lekarno po vedno nove teste, ker ko vidiš črtico tudi za lasek debelo, ne moreš več trezno razmišljati. Ampak kaj, ko je tako prekleto težko počakati do dneva D. Jaz pa nisem lulala na test že 2 meseca, ker me vedno prehiti! Witch, ojla! dobra si! meni bi se sfuzlalo od čakanja. curly, ja glede izkušnje z žalostnim partnerjem... Moj je moj splav kar dobro prenesel, pa potem je še leto in pol ob vsaki verjel, da tokrat pa bo in govoril, da morava uživati življenje tudi sama. Pri vsaki stvari v neplodnostni me je bodril in tudi on dobil motivacijo. Res je zlat! Sedaj, ko pa sva zvedela za umetno, pa je bil 5 dni čist preč. Rekla sem mu, da verjetno poznam razlog njegovega razpoloženja, da ga iz varnostnih razlogov pustim na miru, ko pa bo za pogovor, pa se bova pogovorila. Zdej nekaj silit v njega se mi ne zdi ok (saj poznaš teorijo o votlini iz knjige Ženske so z Marsa, moški iz Venere?), pri mojemu to drži kot pribito. Mislim, da je njim isto težko, le več časa rabijo, da postanejo obremenjeni, ker ne čutijo ovulacije, takšnih in drugačnih krčev, bolečih prsi, kolegi in kolegice ga ne obmetavajo z novicami o novih nosečnicah, v predalih ne skrivajo testov... Ko pa res ne gre kar nekaj časa oz. zdej pri mojemu pred IVF oz. pri tvojemu, pa ravno mogoče zaradi postopkov je prišlo do tega. Si predstavljaš, da sedijo po fuzbalu na piru in se trije hvalijo, da je noseča in to v prvo. On si pa misli, WTF, jaz vsaki tretji mesec na WC v neplodnostni igram ročni rokomet, pa še vedno ne rata... Oprosti, ker tako kmetavzarsko pišem... Sam oni tudi trpijo, pa ni važno kdo si bolj želi otroka, to vpliva na njihovo samozavest in podobo moškega. Me se le lahko tolažimo, da bo pa ratalo v epruvetki, sej oni se tudi, ampak mislim, da je za moškega to bolj poniževalno in težje sprejemljivo, čeprav bi moj najraje že pred doktorjem vriskal od navdušenja, ko je doktor to predlagal. Saj se bosta pogovorila, ko bo primeren čas in bosta spet s skupnimi močmi šla v nov postopek v septembru, kaj pa veš, mogoče pa tudi ne bo treba! Osebno pa bi mu pustila čas, naj premisli, reši problem po moško v svoji glavi. Če mojega silim k pogovoru, dobim le en samcat odgovor: ne vem. Aja, curly, mojemu ful pomaga pogovor s parom, ki je bil na IVF 6x in je v šesto ratalo. Če greva k njim na kavo, ona vedno načne to temo, pridruži se ji še mož. In po pogovoru je moj kar bolj pozitiven in ima več upanja. Ker ti pari ti ne bodo nikoli rekli, ma dej izklopita že, pa pejta na dopust. Razumejo, dajejo upanje na podlagi lastnih izkušenj, res pomaga. ... Tako kot ve, punce drage!
|