ronja
|
Ne, v petek smo mislili it na pravo morje, zdaj smo bili pa pri dediju, ki je v slo. primorju doma. Pa zgleda ne bo šlo skozi, ker je treba hodit previjat (no, bom v čet. vprašala, če lahko naprej sama), pa reveža kopat ne bom smela... Mah! 24/7 sem z njimi, pofaulajo mi jih pa zmeri drugi:D. Saj lubiju je ful hudo, danes sploh, ko sva se glih slišala pred par minutami in je bilo to predno je Svit zaspal in predno sem uspela nekaj pojest (in bila temu primerno bolj obupana slišat:D). NO, sem mela pa enega najbolj napornih dni v svojem življenju, vsekakor...
Najprej Svit ni nič spal ponoči. Ok, to folgamo, mamo prakso, pa itak nisem tok na spanje. Ampak:
potem Svit ni nič spal podnevi... Ok, to je že mal težje, ampak gre, če ni drugih težav. No, ampak seveda so še drugi dejavniki: probaj skuhat kosilo s Svitom v slingu pri dediju, ki nima kuhinje, pa ti sproti pospravlja stvari, ki si jih pripraviš nazaj:D, ker je pač usekan na pospravljeno, pa ker bi rad pomagal... No, to je pa že mal chalenging:D. Pa da ti dve mrhici zraven težita;). Pa da je dedi živčen zaradi enih tretjih stvari (tudi on nima kam s stvarmi, ki so pri bratu;), pa mu gre potem vse na živce, med drugim tudi malidve, ki se pač dereta (ja, ni lepo itd... ma, daj, stari sta 3,5 in 5 let, pa pri meni sta vseeno malo bolj tiho, to so ju babice in dedki sami razvadli, da se tam ful več sme, ker kadar sva kaj rekla, so rekli, da so otroci, pa da morajo noret/bit glasni/... zdaj pa majo! Pa mi smo bili še hujši - samo se on ne spomni več;) in ker ful nisem tip, ki bi znal bit tiho (lubi je ful dober v tem, jaz pa ful zanič, se učiva en od drugega...), sem ugotovila, da je boljše, če mi lepo spakiramo domov, da se ne bomo kaj kregali, pa itak nimamo nič od tega, da smo tam, če se ne da it v vodo, lubija it pogledat je tudi cel projekt, pa še nič ne bi mogel bit z nami,... Predvsem pa sem hotela it s Svitom k zdravnici in nisem vedela, če bi nas tam vzeli, ker nisem imela kartice s sabo (ja, vem, navadno imam, ampak v pet. je mela ravno Lejla pregled, pa sem neki čarala s tistimi karticami...).
Ok, probam kuhat kosilo s Svitom v slingu in vmes pakirat za domov in pospravit, kar smo tam naredili (ne prašite ).
Nekak mi to rata, končno spravim vse v avto, se odpeljemo (začuda Svit priden - to se redko zgodi v avtu, Lejla itak ok, Ronja pa se valjda ne da motit - zdaj ne morem uit in mi bo težila (mami to, mami uno, kaj je blo to, skoz bi se pogovarjala! Ta otrok bi se SKOZ pogovarjal!!! Če je MENI preveč, no!) - no, sem si izborila svoj cajt in je potem zaspala od silnega dolgačasa )
Smo šli direkt v trgovino v taveliko nabavko, ker smo morali nabavit za na morje in je 10% popust (pri nas se to že pozna...), predvsem pa če bi šli zvečer, ne bi dobila parkplaca pred blokom, potem pa nimam pojma, kako bi zvlekla vse stvari gor (navadno sva dva, on znosi gor, pa gre preparkirat, jaz čuvam deco - če sem sama pa kaj naj?) Zvlečem vse do avta, mi rata še bit dobre volje in vse... Mali kar pridni v štacuni, samo Svit je zahteval non stop pozornost, ker je bil lačen. Ok, podojim Svita, germo domov - zdaj je treba znosit vse dol: to pomeni vse, kar smo nesli na morje (tega ni malo, sem računala, da bomo tam še jutri, plus še lubijev službeni račko,ker je pač narobnega vzel (ne prašite;)), pa en kup stvari... in seveda vse iz trgovine... Med drugim 10 kilska lubenica... No, na srečo mi je sosed medtem počuval tamale, da sem lahko nosila gor.
Razpakiravam in pospravljam reči, mal zamotim Svita vmes, no, pa se malidve spomnita obe v isti sekundi, da ju lulat - Lejla je bila prej in je lepo lulala na wc, Ronja pa... ne prašite... Ok, zrihtam to. Ker sem bila tudi sama čisto limasta in malidve tudi od vožnje in Ronjo je bilo itak treba umit in sem rekla, da se stušnemo, umijem vse 4, se preoblečemo v dolge hlače, ker se je nekaj na nevihto delalo in gremo v zd s kolesom, poganjalčkom in vozičkom.
No, na poti nas ujame nevihta (sem imela sicer vse 3 vetrovke s sabo, ampak vseeno smo bile po nogah čisto mokre, čevlji tudi, jasno... Smo se najprej zatekle pod en napušč, potem pa si nisem upala več čakat, ker delajo do 19h. Ok, pridemo tja 18:43 in zdravnica ne dela več, moramo počakat na dežurno, ki začne ob 19h. Malidve sta me valjda sam čudno gledali, ker sem prej rekla, da moramo vseeno šibat v un dež, ker delajo do 19h...
Počakamo, vmes dajo Svitu obkladek (zmočen vatiranec na nogo), tako da je bilo potem še v vozičku vse mokro (sem povedala, da se je to zgodilo v petek, ampak pač to je verjetno praksa pri opeklinah). No, na srečo imam voziček prilagojen za te primere in imam nepremočljivo podlogo pod "jogijem" za voziček in v malem kovčku spodaj vse za preoblečt. No, potem ga pogledajo in mi povejo, da je poškodovano tudi tkivo spodaj in bo zato dalj časa trajalo, da vsaj 10 dni ne sme v morje in da si mora vsake 2 dni hodit previjat... Jupi!... Tako da ne vem, če bomo sploh lahko šli...
Jasno, da nazajgrede Svit ni več toleriral vozička (kot vedno) in sem ga morala nosit (zato nosim samo še superge:D), jasno, da je bila Lejla že čisto zmatrana, ker ni več vajena takih podvigov, ker nekaj časa ni mogla vozit poganjalčka, ker je mela rokico zlomljeno, pa še tisti dež ji je šel do živega... In se potem vleče ko megla, jaz pa s tistimi 9 kilami za vratom... aaaa!!! Ko smo prišli domov, sem se enkrat na stopnicah skoraj zložla skup! Kar zamajalo me je! Na srečo poznam to foro in sem se takoj prijela vrat in ker sem se tok ustrašla, da bi s Svitom zgrmela, mi je adrenalin narastel in je bilo potem vse ok . Samo sem bila pa res zmatrana! Puncama sem rekla, da naj si kar sami zobke umijeta, ker se je Svit drl, če sem ga samo za trenutek odložila (ne prašite, kako je bilo, ko sem dajala rjuho na posteljo - pa ne more celo noč spat na jogiju, no!)...
Skratka: nisem jedla od 12h do zdajle, zmatrana ko pes, Svit ni zaspal ful dolgo, doma sem morala še vse stole dat iz mize (naredimo plac Robiju (sesalcu), da puca), pa vse stvari od punc so na tatamiju in treba dat dol, pa perilo sem morala pobrat, ko smo prišli, da ga ne bi zmočilo, pa najina postelja je bila brez rjuhe, pa za punci najt ene deke, ker prej sta bili samo z rjuhami pokriti, zdaj je pa bolj mraz, pa vse pospravit (iz štacune, pa od dedija) itd itd... Sem se kar sesedla zdajle... zdaj pa počasi k sebi prihajam:) Sem pojedla en velik kakav z makovko, zdaj pa mal čakam, kdaj spet lahko še kaj, ker pravijo, da se ne smemo naenkrat preveč nažret, če nekaj časa nismo nič jedli (vidiš, beti, se trudim;)...
Kakšen je bil pa vaš dan?
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Jeseni se bom vpisala na tečaj, ki si ga želim obiskovati že nekaj časa, a je bil do sedaj na stranskem tiru, malo zaradi pomanjaknja časa, malo tudi zaradi cene. A le enkrat se živi ... 
čez dan toliko izmozga, da spim kot ubita. Danilo se je, ko sem se ruknila spat in k sreči je bil mladiček kooperativen, da sva potem spala do pol 10h. Sliši se sicer zelo fajn, ampak skupaj sem spravila ravno dobre 4h spanja. 
Se mi prav smiliš. Močno stiskam pesti, da bo danes bolje in da se Svitu kmalu pozdravi opeklina. 
to ponovi večji, ki je nekaj težila. In potem mala priteče k meni, v jok: "Mama, saj boš z mano? Saj ne boš šla od hiše?" In potem začne jokat še manjša, ker vidi večjo. Juhuhu! 
in še darilo sem si kupila 
- šivalni stroj. Sem ga preizkusila in sem čisto navdušena. Zdaj si bom lahko dala malo duška z ustvarjanjem. 
. Pa je še videla nisem...
Zdaj se po vsakem spanju lepo poula in pokaka v kahlico, vmes ima plenico. Jo pa posedem pred televizijo in gleda risanke, da je bolj pri miru. 
