Gorga
|
Ojla punce. Končno se vam oglašam...
Najprej najlepša hvala vsem za čestitke!
Jaz sem 4.4. rodila dve zdravi deklici, ki sta me celo presenetili svojo težo in dolžino. Lili je imela 2670g in 50cm, Maja pa 2470g in 47cm. Tistega dne mi je zjutraj ob 6.30 malo odtekla voda in čez 15 minut sem že dobila popadke na 3 minute. Poklicala sem mamo, da je priletela k nam k tamalemu, midva z možem pa sva šibala v Postojno. Porod je potekal v redu, vzela sem EA, pred iztisom se je pri meni zbrala skoraj »cela bolnica«, ker je baje spontan porod glavično vstavljenih dvojčkov po naravni poti redek. Presredka, tako kot tudi prvič, mi ni bilo potrebno prerezati. Po porodu smo se seveda pocrkljali, punci sta obe že takoj povlekli na dojki.
In tu se začne drugi del moje porodne zgodbe, ki bi se lahko končal tudi drugače, če ne bi zdravniki pravočasno ugotovili kaj se dogaja z mano. Ko so male odpeljali me je začela zelo boleti maternica in pritisk mi ni padal. Dali so mi tri vrste protibolečinskih sredstev, ampak mene ni in ni nehalo boleti. Bolečina ni bila normalna oz. krčenje maternice je res neprijetno boleče, ampak pri meni nekaj ni bilo v redu. Čez uro se je vseeno umirilo in odpeljali so me na oddelek. Pripeljali so mi punci in potem je mož šel počasi domov. Potem pa kot strela iz jasnega me je začela boleti glava tako močno, da sem mislila, da mi jo bo razneslo. Poklicala sem sestro, prišel je dohtar, izmerili so mi pritisk in me odpeljali na intenzivno. Ko so dobili še izvide krvi in videli, da je delovanje jeter na meji preživetja, so prišli do diagnoze. Eklampsija. Naročili so krvno plazmo in trombocite ter mi tudi povedali, da če ne bo bolje, da me peljejo v LJ. Grozno je bilo. Nisem mogla spati, ker me je tako bolela glava, da je še premikati nisem mogla. Priklopljena sem bila na najmanj tri cevke in imela kateter. Še zdaj imam roke kot kak mamilaš. Vse me je bolelo. Dajali so mi tablete za zniževanje pritiska, protibolečinska sredstva in tudi nekaj za spanje. Vendar sem bila dva dni na koncu z močmi. Transfuzija pa je na srečo pomagala. Moje telo si je počasi opomoglo od najhujšega. Prvi dan mi je prišla otroška sestra povedati, da sta dvojčici ok. Potem pa so mi jih vsak dan tudi pripeljali za kratek čas. Po dobrih treh dneh so me prepeljali na oddelek. Punce sta že pridno vlekle po flaški, moje dojenje pa še zdej ne steče. Se pozna, da je bilo moje telo močno prizadeto. 11.4. so potrdili da sem ok in nas odpustili domov. Dobila sem še tablete za zniževanje pritiska in navodila, da si moram še naprej doma 3x na dan meriti pritisk in ko se bo normaliziral, prenehati s tabletami. V nedeljo sem lahko že nehala.
Imela sem srečo v nesreči. Baje je takih primerov 1-2 na 1000 porodov in padejo z neba. Pri meni je bilo še bolj čudno, da se je pojavilo po porodu in da nisem imela vseh značilnih znakov. Npr. otekala nisem nič. V glavnem pa hvala dohtarjem, da so me rešili!
Doma pa je situacija taka, da ne najdem časa, da bi vas prebrala. Zdaj prav res imam slučajno čas, da vam lahko vsaj napišem ta doktor roman. Tamali je punci lepo sprejel, imata že krčke, tako da je že »veselo«, patronaža ju je že kopala, ker sta jima krna odpadla že v porodnišnici, lepo napredujeta na teži, ker sta že iz porodnišnice navajene na flaško, dojenje mi ne teče in imam že dilemo ali vztrajati ali ne, ker skoraj ne najdem časa še za črpanje, pa še ko načrpam sem žalostna, ker gledam tistih bogih 60ml načrpanih po celi noči iz obeh dojk. Tablet za spodbujanje mleka mi dohtarca ne da. Je rekla, da je bilo moje telo preveč prizadeto in da naj počakam še 2 tedna. Patronaža pravi, da naj se ne sekiram in raje posvetim puncam. Uf. Malo bom še počakala in če res ne bo šlo, bom pač zaključila in res dragoceni čas raje posvetila družini.
To je to.
Uživajte s svojimi štručkami in tiste, ki jih še čakate se čuvajte do konca!
Lp
< Sporočilo je popravil Gorga -- 17.4.2012 8:56:29 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Saj ni za verjet ampak jaz sem bila ponoči spet čist adijo ... zbudila sem se z ubijalskih glavobolom, povišanim pritiskom in spet drisko 
Bomo vidli, če se bo tole po porodu kaj nehalo. Ker ne vem koliko bom na netu do soboto ti želim vse lepo in lep porod! 
Linus ima 5,7 kilograma, Arsen pa 5,1. In danes smo imeli tudi razvojnega nevrologa na pediatrični. Fanta bosta po oceni dohtarce rabila intenzivno fizioterapijo, začnemo čim prej. Ob tretjem mesecu starosti še en micin mejnik: flaške so nam ratale premajhne in smo morali nabaviti večje. 
Kar naenkrat pojesta že tudi preko 200 ml na obrok, lakotnika. Ampak od teh adaptiranih mlek sta enkrat zaprta, drugič ju napenja, tako da jaz komaj čakam dan, da bomo začeli z gosto hrano. 
Sem videla pri Aprilčicah, da si včeraj rodila dve deklici! 
Midva sva tudi imela Lili v ožjem izboru 
aia: 31.3., 
medtem, ko mali falot veselo vleče pri mamici 
